Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
panati -am dov. prekleti, izobčiti: Concilum Grangreſe je bil sapovedal panat nedol. taiſto sheno, katira bi ſvoje laſy ſi odresala k' ſnaminu de n' hozhe ſvojmu Moshu pokorna biti (III, 121) ǀ Cincilium Tridentinum pana 3. ed. vſe taiſte, kateri bi drugazhi ſe ſmejli vuzhiti (III, 374) ǀ de ledih s'ledih pershono nezhiſtoſt tribat nej greh, kateri vuk Sveti Vuzheniki, inu Concilium Tridentinum panaio 3. mn. (III, 365) ← bav. srvnem. pannen, srvnem. bannen ‛izobčiti’ < ‛prepovedati pod grožnjo kazni’
Svetokriški
paradiž -a m raj, paradiž: tamkaj je bil Paradish im. ed. ǀ s. Grogor samerka, de Paradish im. ed. je bil en ſpomin s: Chat: karsh: Cirqve ǀ Drev tiga lebna v' ſrédi Paradisha rod. ed. ǀ ſrejd tiga Paradiſha rod. ed. ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha rod. ed. ſvera ǀ Bug Adama, inu Euo s'paradisha rod. ed. je puſtil ſtepſti ſavolo njeh nepokorshine ǀ shiher bi ga Paradishu daj. ed. perglihali ǀ paradish tož. ed. ſta bila ſapuſtila ǀ Bug prezej v'Paradish tož. ed. pride, inu Adama ijszhe ǀ G. Bug je bil takorshno vahto poſtavil pred Paridish tož. ed. ǀ shena je bila ſtuariena v'Paradishi mest. ed. ǀ ſe ym nej sdelu drugazu, temuzh kakor de bi bily v'Paradishi mest. ed. ǀ nej hotel obenu nerodovitnu drivu v'Paradiſhi mest. ed. imèti ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu mest. ed. ſe je vnkaj rèslil ǀ Tedaj v'Paradishu mest. ed. nej bilu obene kazhe ǀ Tudi ſe resveſſelim s' Paradisham or. ed. tiga S. Kloshtra ← nem. Paradies < srvnem. paradīs(e) ← lat. paradīsus ← gr. παράδεισος ← srperz., prim. av. pairi-daēza ‛obzidje’
Svetokriški
pasti1 padem dov. 1. pasti: nej hotel v'rouke ſvoijh puntarju paſti nedol. ǀ nimaio tulikajn perloshnoſti v'greh paſti nedol., kakor moshje ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti nedol. ǀ po pravizi bi bil imel vsnak padit nedol. ǀ lahkejshi pres peruti letejti … po shtriki pleſsat, inu nepadit +nedol. ǀ pred tvojo Milost na moja greshna kolena padem 1. ed. ǀ vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh 2. ed. inu mene molish ǀ kadar Slon pade 3. ed. nemore ſam od ſebe gori vſtati ǀ enu perizhe ſe negane, ena kapla deshia nepade +3. ed. ǀ vidi prepot vezhniga pogubleina, de noter napade +3. ed. ǀ obedua edn verhi tiga druſiga martua padeta 3. dv. ǀ v'velike grehe padete 2. mn., dokler ſturite kakor Eva ǀ kóku vy shene morite rezhi, de hudizh vaſs je omotil, kadar v' nezhistoſt padète 2. mn. ǀ vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite 2. mn. ǀ kateri venu goſtu blatu padeio 3. mn. ſe nemorio vun skopat ǀ v' perloshnoſti vtonio, v'greh padeo 3. mn. ǀ ſamy ſebe motio, inu v'greh padejo 3. mn. ǀ s'kuſi eno spuvid, ali kratko boleſan oſdravio, inu vezh v'greh nepadeio +3. mn. ǀ sdaj prezej letu ſturi padi vel. 2. ed. doli na kolena pred tvojga Odreſhenika na Chriſu respetiga, inu ſa isvelizhejne tvoje dushe resmartreniga, ter rezi ǀ Padite vel. 2. mn. hribi verhi mene, inu sakriteme pred oblizham G. Boga ǀ hlapz je bil vùeno glaboko vodo padil del. ed. m ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike padel del. ed. m ǀ sdajzi je v'cerqvu tekal na nage kolena padal del. ed. m, sa milost, inu gnado Boshij je proſsil ǀ je bil padu del. ed. m, inu krulav postal ǀ de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil +del. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga je padla del. ed. ž ǀ de bi jo obdarshal, de bi nepadla +del. ed. ž ǀ de bi supet v'grehe nepadila +del. ed. ž ǀ nekiteru je padlu del. ed. s na dobro Semlo, inu je sraslu ǀ ſe je bal de bi kij kaj na glavo nepadlu +del. ed. s ǀ v'veliku bushtvu ſo bily padli del. mn. m ǀ de bi v'greshno perloshnoſt padili del. mn. m ǀ bi ſe varvali, de bi v'greh nepadili +del. mn. m ǀ de bi nikitere drofftinize dol padle del. mn. ž, inu poteptane bile ǀ ſo v' greh, inu v' paku padile del. mn. ž ǀ is luffta Mana, inu jerebize ſo na semlo padele del. mn. ž ǀ de bi drofftinize prozh nepadle +del. mn. ž 2. vpasti: s'veliko vojsho pade 3. ed. v'njegovu Ceſarstvu ǀ Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi vel. 2. ed. v' deshelo Amalechitersko ǀ enkrat Samurizi s'veliko vojsko ſo bili v' Calabrio padli del. mn. m noter pasti priti na um, spomniti se: Sdaj meni noter pade 3. ed. kar ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa ǀ mu noter pade 3. ed., de bi dobru bilu, kadar bi vmerl kakor en bogaboyezhi Duhouni ǀ Sakaj prezei ta miſil tebi noter pade 3. ed. ǀ meni nihdar bi ne bilu noter padilu del. ed. s, de enu jejze bi pekil v'takushni vishi ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne misli meni noter padle del. mn. ž ǀ ſakaj danas ſo meni lete firbizhne misly noter padile del. mn. ž ǀ de bi druge misli noter njemu nepadle +del. mn. ž okoli pasti zvrniti se, cepniti, pasti: od ſtraha omidli, inu okuli pade 3. ed. ǀ v' lize jo ſadene, ona okuli pade 3. ed. ǀ peld okuli pade 3. ed., ſe resbie, inu reſuie kakor pepeu ǀ veliku ſtu Lejt nyh sid ſtonoviten oſtane, inu de si lih potres pride okuli nepade +3. ed. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat, de okuli nepade +3. ed. ǀ okuli padeio 3. mn. dauri, kar noter prideio try strashni hudizhi ǀ je bil mertvu okuli padil del. ed. m ǀ od velike bolezhine je bil okuli padil del. ed. m, inu omedlel ǀ kakor je bil od mise vſtal, mertu je bil okuli padal del. ed. m ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva padla del. ed. ž ǀ po nozhi je vſe okuli padlu del. ed. s, inu ſe poderlu
Svetokriški
pehar -(j)a m kelih, kozarec: pehar im. ed. je bil poln oſtude, inu gnuſobe ǀ Katera is tiga pehara rod. ed. pije ǀ de bi is taiſtiga slatiga peharia rod. ed. pili ǀ en slat pehar tož. ed. mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ en pehar tož. ed. poln kryvi v' rokah dershal ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat pekar tož. ed. poſtavili ǀ v'taistim peharu mest. ed., v'Katerem nam napije ſlatkust, nam tudi napije britkust ǀ greh je vna Babilonska loterza, Katera si slatam peharam or. ed. teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam or. ed. tèh nagnuſnih lushtu sapelati ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary im. mn. ta Altar zerali ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih peharu rod. mn. pyti ǀ od mise skozhjo, glashe, inu peharje tož. mn. is roke vershejo ǀ v'mej slatimi pehary or. mn. ← stvnem. behhari ← vlat. *bicārium iz izposojenke iz gr. βὶκος ‛glinast vrč z ročaji’
Svetokriški
persona -e ž 1. oseba: kadar ena shlahtna viſoka Perſona im. ed. vmerje ǀ taiſta persona im. ed., katera je imela en leip duh, enu dobru imè ǀ on je meni veliko shkodo ſturil na blagi, inu tudi je zhes poshteine moje perſone rod. ed. ǀ Polè kakorshnoſt te Perſone rod. ed. ǀ ti ſi en ſmertni greh ſturil, inu ſi dolshan tu dobru imè taiſti perſoni daj. ed. poverniti ǀ Poidi ti opraulaviz poverni ſpet tu dobru imè uni personi daj. ed. ǀ skuſi tvoje opraulaine ſi taiſto perſono tož. ed. v' shkodo perpravil ǀ de ſi lih maihin samerkaio nad taiſti perſoni mest. ed. ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni mest. ed. letu samolzhe ǀ kakor duei perſoni im. dv. vkupai prideio, prezei sazhneio od tiga, inu une govorit ǀ lete try Perſone im. mn. ozha, syn, S: Duh, en ſam Bug, v'minuti pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ moshke, inu shenske perſſone im. mn. gorezhe sfeizhe v' rokah imaio ǀ Pred tem gmain potupom ſamih oſſem perſon rod. mn. je bilu ohrainenih ǀ katere perloshnoſt dado moshkem perſonam daj. mn. ǀ Ta paklenſki ſaurashnik … je bil te shenske Perſone tož. mn. taku oſlepil ǀ shpotliva beſſeda okadi, inu umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone tož. mn. ǀ mij vidimo de ſe vun pò moshkem, inu shenskem ſpolu, po ledih, inu ſakonshih perſonah mest. mn. ſproſtera ǀ s' Moshkimi Perſonami or. mn. 2. vloga: Bugaimo my S. Ambrosha kateri nas vuzhi, de imamo ſe nauadit nasho perſono tož. ed. katero imamo reciterat per tej Comedy → peršona
Svetokriški
podati -am dov. podati: greſte h' taiſti perſoni, roko ij podaſte 2. mn., ſazhnete s' tajſto shlobedrat ǀ kader prideio pred Zerku mu kluzh podadò 3. mn. ǀ karsheniki pak shivem eniga piſselza kruha nepodadò +3. mn. ǀ podai vel. 2. ed. hitru noge, de tudi yh odseka podati se 1. podati se, odpraviti se: ſe ne boij v'te nar vekshi neuarnosti podati nedol. ǀ nikar taku nepametnu v'leta ſtan ſe podati nedol. ǀ ti ſe neboysh, ne premishlish v' kakorshno nesgruntano nevarnoſt ſe podash 2. ed. ǀ vezhkrat v'nevarnost ſe poda 3. ed. ǀ Ta kateri ſpomni na Boga, v' greh ſe nepodà +3. ed. ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate 2. mn. ǀ ſamy od ſebe v'nevarnost, inu v' skushnave ſe padadò 3. mn. ǀ Ioh, inu gorè! tem kateri v'te narvekshi neuarnostj ſe podaio 3. mn. kadar hozhejo nijh hude, inu greshne shelje dopernesti ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal del. ed. m ǀ v'te narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali del. mn. m, inu po cellim ſvejtu ſo pridiguali 2. vdati se, predati se, prepustiti se, zapasti, podvreči se: Spovednik bo djal je treba v'volo Boshijo ſe podati nedol. ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil, kateru v' kratkem zhaſſu bi ſe bilu moglu njemu podat nedol. ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam 1. ed., inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel ǀ sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim Saurashnikom ſe v' roke volnu podash 2. ed. ǀ sakaj v'njega S. roke ſe nepodash +2. ed. ǀ Bogu sa takrat odpovej, hudizhu pak ſe poda 3. ed. ǀ kadar eden enkrat oherny ſe podà 3. ed. nikuli ſe nemore naſitit slata ǀ ſe puſte lahku premagat od skushnau tiga hudizha, ter slednimu grehu ſe podadò 3. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom podadè 3. mn. ǀ shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu grehu nepadaio +3. mn., kakor moshie ǀ Nikar vezh hudizhu ſe nepodajte +vel. 2. mn. ǀ s'mladiga tej nezhistosti ſe je podal del. ed. m ǀ ſe je v' volo Boshio podala del. ed. ž, inu ſvejſtu ſvojmu Pomozhniku S. Antonu de Padoua perporozhovala ǀ v'taiſtem reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala del. ed. ž v' roke Boshje ǀ vy pak nehvaleſhni ſte ſe hudizhu podali del. mn. m ǀ s'mladiga ſe ſo bile tej nezhistosti podale del. mn. ž, inu v'taisti ſe ſo bile seſtarale
Svetokriški
pogubljenje -a s pogubljenje, poguba: velik faratar je bil Saul, katiri je bil ſvojo Hzher Davidu dal, de bi ona njegou pogubleine im. ed. bila ǀ letu tudi je bilu pogublejne im. ed. vſiga volniga ſvèta ǀ ena Iudinia Ester imenuana je bila njega pogublejnie im. ed. ǀ Faraon skuſi ſvojo tardouratnoſt je bil urshoh ſvojga pogubleina rod. ed. ǀ naſhe duſhe od vezhniga pogublejna rod. ed. reshit ǀ poprej je hodila po tem potu tiga pogoblejna rod. ed. ǀ je bil rejshal suoje mestu od tiga pogublejnia rod. ed. s'kusi proshno ǀ reishi tvojo dusho od pugubleina rod. ed. ǀ jeſt bi hotel vejdit, zhe je urshoh bil njegoviga pogobleina rod. ed. ǀ letu ſe sastopi od pogulejna rod. ed. Ierusalemskiga mesta ǀ s' vashmi grehi ſte moj pravizhni ſerd resdrashili k' vashi shkodi, inu pogubleinu daj. ed. ǀ inu tekla k' pogoblejnu daj. ed. ǀ Vy pak gnado mojo, kakor Iudash Iſhkariot h'vezhnimu pogublejnu daj. ed. ſte obernili ǀ vſih vishah yszhe njega v' greh, inu tu vezhnu pogubleine tož. ed. perpravit ǀ ijh bo v'tu vezhnu pogublejne tož. ed. obſodu ǀ vus volni zhloveski Spol s'kusi nijh pregreho, inu nepokorshino v'pogublejne tož. ed. ſo bilij perpravili ǀ sa volo Kateriga tulikajn taushent dush v'tu vezhnu pogublejnie tož. ed. pade ǀ poberite ſe s'Ajdy v'tu vezhnu pogubleinie tož. ed. ǀ vezhnu pogobleine tož. ed. ijſzhe ǀ neſhelish ſmert, inu pogoblejne tož. ed. tiga greshnika ǀ ſe je jokal na pogubleinu mest. ed. teh dush ǀ inu Angely tvoy brati shalujemo na tvoim pogublejni mest. ed. ǀ G. Bug je s' ſvojmi miloſtmi ozhmi na nas pogledal, inu nas rejshil pred ſmertio, inu pogublejnam or. ed., kateru nam je Turk shugal ǀ Holophernusu je bila glovo odſekala, inu ſvoje meſtu Betulio pred pogubleinam or. ed. obvarvala
Svetokriški
pokazati -kažem dov. pokazati: v' imeni Synu Boshiga vam hozhem pokasat nedol. en pot ǀ ſledni mu more pokaſat nedol. ſuoie piſsmu ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo vſo Krijvavo perneſli pokasat namen. ǀ zhlovek vſame is kozhje Crucifix ga neſſe Krailu pokaſat namen. ǀ jeſt vam pokashem 1. ed. tega, kateri vas bo odreshil od vashih grehou ǀ Kadar enimu pſu palzo poKashesh 2. ed. ſe prestrashi ǀ kadar herbet shpeglu pokashe 3. ed., shpegal tudi njemu herbet oberne ǀ Chriſtus s' parſtam pokashe 3. ed. na ſvoje Jogre ǀ Ozha hozhe vidit, mu pakashe 3. ed. ǀ gorje ſtutaushenkrat temu, katiri tvoj greh po resnizi nepokashe +3. ed. Spovedniku ǀ Pokashi vel. 2. ed. mi katero imam ſa mojo sheno vſiti ǀ reſvetite naſs, inu pokashite vel. 2. mn. nam ta pravi pot ǀ na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi kakor ſonze pokaſal del. ed. m ſvojm Jogrom ǀ Piltush ga je bil Iudom pokasal del. ed. m ǀ Iudom ga ie bil pokoſal del. ed. m rekozh: Ecce homo ǀ on je poprei ſturil, inu s' djanam bokasal del. ed. m ǀ sakaj Bug bi njemu vezh nepokaſal +del. ed. m oblizhe ſvoje miloſti ǀ Gospa Campana en dan je bila taiſti pokasala del. ed. ž ſvoje slate perſtene, inu ketne ǀ Proſſi de bi njemu yh pokasali del. mn. m
Svetokriški
poprej prisl. prej: Thomas gre v'Indio, kir poprej nihdar nej ſo od Christuſha shlishali ǀ en sholner, Kateri je bil njega delauz poprei, potegne vnu mezh, inu ga prebode ǀ poperej je bil Bogu nepokoren ǀ katero proprei Chriſtus je imenual eno pſizo ǀ Iest od njegove lepote veliku proprej s'kusi vſta Preroka Ezechia ſim pravil presež.> G: Bug je ta kateri nar poprej proſsi de bi ſe shnym ſpravili, myr ſturili ǀ Shelish o ti greshna, ali vener s'grevana dusha narpoprej en vezhni mijr shnijm ſturiti ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu ſe je vnkaj rèslil ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio ǀ Jeſt vam nerpoprej odgovorim ǀ nar proprej Angel osnani Pastirjom poprej kakor vez. preden: KuliKajn sKarbi, inu misil ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ Generali teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio, inu skushaio, poprei kakor yh v' ta pravi boy zhes ſaurashnike peleio ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate Zapisi, ki kažejo na proprej, vsebujejo anticipirani r.
Svetokriški
povedati -vem dov. 1. povedati: she eno reizh imam vam povedat nedol. ǀ kadar ſo shene shle Jogrom povedat namen. ǀ Jeſt tebi povem 1. ed., de ti ſi Petrus inu na leto skalo hozhem jeſt sydati mojo Cerkou ǀ Reſnizhnu vam poveim 1. ed., de nei ſim takorshne viere neshal v' Iſraelski desheli ǀ jeſt vam Nem. Nem. povejm 1. ed. de ſabſtoin shelite leta S. myr ǀ letu vam ozhitnu povèm 1. ed. ǀ sakaj tudi nepovejsh +2. ed., kar S. Duh nam greshnikom je sapovedal ǀ skuſi vſta teh Pridigariou G. Bug vam povei 3. ed. ǀ vrshoh nam povej 3. ed. Ieremias rekozh ǀ pride ta shaloſtna poshta v'Rim, inu pouej 3. ed. duema Gospama ǀ prave reſnize nikuli nepovej +3. ed. ǀ goluf nepovei +3. ed. kaj s' eno veliko pokuro je zhes ſvoje grehe delal ǀ kadar shlishimo opraulat nashiga blishniga, imamo ſe varvat, de tem drugem nepovemo +1. mn. ǀ en krail, de ſi lih nei nikuli vidil ſvoje deshele, inu meſta vener je veſſel, kadar drugi niemu povedò 3. mn. de taiſta ſo lepe, inu bogate ǀ pred ſpovednika poklekneijo, trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo 3. mn. ǀ Povejdò 3. mn. meni N: N: ǀ ſvojm ſtarishom nikuli resnize nepovedò +3. mn. ǀ Povedaj vel. 2. ed. meni o greshna dusha ǀ povedai vel. 2. ed. ti meni, kej iemlesh ǀ pojdi Spovedniku odpri tvojo vejſt inu povedaimu vel. 2. ed.+ koku je tebi per ſerzi ǀ Ti dekla, pouedaj vel. 2. ed. meni kej ſi uſela, de tulikain Gvanta imash ǀ pouedai vel. 2. ed. meni, koku bi s' tabo bilu ǀ povej vel. 2. ed. nam, kam rayshash ǀ Ali povei vel. 2. ed. meni, kadar sta ſama vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pouei vel. 2. ed. ti meni ſi li ledih ǀ povejte vel. 2. mn. vij meni kaj ſe boijte ǀ Poveite vel. 2. mn. meni, kateri na pleſſ hodite, vashe shene, inu Hzhere taku lahku pleſſat perpuſtite ǀ Povète vel. 2. mn. my meni ǀ Povejtemi vel. 2. mn.+ Kadar bi ſe vkupaj nashle ſrake, orli, ſove ǀ povejtimi vel. 2. mn.+ gdu je bil ble vbuſhiz kakor Lazarus ǀ Kadar en velik greh je povedal del. ed. m v'ſpovednika je pogledal ǀ poimo poshlushat kaj bo pouedal del. ed. m ǀ obedn nej reſnizhnishi povejdal del. ed. m, kakor Salamon ǀ Kadar Hugo Cardinalis bi meni nepovedal +del. ed. m, inu rekal ǀ dusha S. Hieronyma ſe je bila njemu prikasala, inu enu maihinu od taiſtih nebeskih troshtu povedala del. ed. ž ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga povedali del. mn. m 2. napovedati: Micha ie povedol del. ed. m meiſtu, kir bò rojen ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam, ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali del. mn. m tvojo ſrezho, ali neſrezho
Svetokriški
požgati -žgem dov. požgati, zažgati: kadar je imel Sodomo poshgati nedol. ǀ ogin ima Sodomo inu Gomorrho poshgati nedol. ǀ Kaj ti druſiga ſturish, kadar eno dusho s' djainam, inu beſſedo v' greh perpravish, ampak de taiſti Tempel Boshy poshgeshc 2. ed. ǀ ogin poshge 3. ed. vashe hishe ǀ kateru ali shivina pojej, ali pak ſe poshgè 3. ed. ǀ vſe pobj, inu poshgj vel. 2. ed. ǀ na naglim bo zhes naſs ta shveplenski ogin prishal, inu naſs poshgal del. ed. m ǀ v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal +del. ed. m ǀ kakor ena gorezha ſtrela, katera bo vſe pred ſabo poshgala del. ed. ž, inu konzhala ǀ naſhi ſaurashniki ſò bilij poshgali del. mn. m naſho priſtavo s' shitom rèd
Svetokriški
pravica -e ž 1. pravica: praviza im. ed. je meni lubishi, kokar vſy shazi tega ſvejtà ǀ kadar Prouiza im. ed. Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ de Previza im. ed. Boshja ne bo perſilena sapovedat vaſs, kakor enu nerodovitnu drivu poſekat ǀ Isvelizhani ſò ty, kateri ſò lazhni, inu sheini pravize rod. ed. ǀ en Krajl bo vezh opravil s'mezham te pravize rod. ed., KaKor s'rosho te dobrute ǀ Vy ſte bily lazhni, inu shèjni pravice rod. ed. ǀ Lok je ſpomin te oſtre Pravizhe rod. ed. ǀ nashi pravizi daj. ed. Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi sposna pravizo tož. ed. ǀ blagu, kateru po pravizi mest. ed. tebi neshlishi ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat doſti blaga sadobit bodi vshe po pravizi mest. ed., ali po krivizi ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi mest. ed. shlishalu nasaj poverne ǀ en Ozha je dolshan po pravici mest. ed. erbiszhino ſvojm otrokam dati ǀ nej ſo popravizi +mest. ed. sodili 2. sodna oblast: ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize rod. ed. k'ſmerti ſo obſojeni bily ǀ bo ſvaril ta ſvejt sa greh, inu sa proviza tož. ed., inu sa ſodbo. Arguet mundum de peccato, de juſtitia, & de judicio ǀ Dua Stara Mosha ſta bila taiſto pred pravizo or. ed. obtoshila ǀ kadar pred pravizo or. ed. krivo prizho zhes ſuoiga blishniga govorj 3. tožba, pravda (?): Anaſſagoras pak nej hotel ene beſſede rezhi, de bi ſvojo pravizo tož. ed. pred Rihteriam naprei perneſſil ǀ ony ſe ſo poſtili oslepit skuſi shenkinge, inu priasnoſt de, nej ſo popravizi sodili, de teh vbosyh ludy pravizo tož. ed. nej ſo hoteli poshlushat, de bi ſe tem bogatim neſamirili
Svetokriški
predati -am dov. prodati: jo bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo miſlil v'mesnizo predati nedol. ǀ hozhe ſvojo dusho hudizhu predati nedol. ǀ na ſvejti bi nemogal edn vekshiga greha doperneſti, kakor Synu Boshiga Chriſtuſa Jesusa sa danarje predat nedol. ǀ Predash 2. ed. Chriſtuſa s'en denar ǀ jo perdash 3. ed. hudizho s'en lusht tiga meſſa ǀ s' eno skledizo lezhe ſvojo erbiszhino preda 3. ed. ǀ Gospud imà Malariu peld plazhat, ali pak puſtiti de ga preda 3. ed. s' eniga norza ǀ s'en greh jo hudizhu predaſte 2. mn. ǀ Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi kup, inu nyh blagu predado 3. mn. kadar je ner drashej ǀ s' en kratik lusht predadò 3. mn. to shlahtno krono gnade boshie ǀ tu ſmerdezhe koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio 3. mn. ǀ de bi ijm shivejne nepremankalu, Boga, inu dusho predajo 3. mn. ǀ vſe kar je imel je bil predal del. ed. m ǀ Euschanius Cardinal en ſam shlahten kamen je bil predal del. ed. m sa ſtu taushent kron ǀ sa 30. srebernikou je bil pradal del. ed. m, Chriſtuſa ǀ tulikajn krat ſi Chriſtuſa predala del. ed. ž ǀ Shushteria ſta bila ſveti Criſpus, inu Criſpinianus, ter ſta bila dua dobra Moiſtra, ſta vezh shulinu vbugaime dala, kakor pak predala del. dv. m ǀ Iosephavi bratje … v'dalne deſhele ſo ga bily predali del. mn. m
Svetokriški
preklet -a prid. preklet: leta je preklet im. ed. m od Nebeſſ, inu semle ǀ de bi napolnil tajſti ſtol is kateriga ta prekleti im. ed. m dol. Judesh je bil padil ǀ Prekleta im. ed. ž je bila Iezabela, ter pſy ſo jo bily reſtargali ǀ do vekoma bom fardamana, precleta im. ed. ž, inu neſrezhena jeſt ǀ Oh preleta im. ed. ž. doshrejsna riba ǀ pojdi tedaj ti prekletu im. ed. s truplu s'mano pred tiga Pravizhniga Rihterja ǀ Oh precletu im. ed. s taku molzhajnie ǀ katiri dershè vuk tiga pananiga Luter Martina, inu tiga prekletiga rod. ed. m Calvina ǀ sa volo te preklete rod. ed. ž faratarje ǀ oni preproſti ſò tvoj prekleti tož. ed. m dol. ſvit gor vſeli ǀ ſapuſtim moio prekleto tož. ed. ž dusho vſijm hudizhom ǀ vſe skusi taisto njegovo precleto tož. ed. ž peiſsem poje ǀ drugu jutru ta shegnana ſemla tu prekletu tož. ed. s truplu vun vershe ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali, kadar takorshni prekleti im. mn. m ludje, bi yh nebily vuzhili ǀ Inu cilu ſo bile preklete im. mn. ž te nerodovitne ǀ de namrezh te duſhe katere ſo nerodovitne, katere nemaio ſad dobriga S. djania de od G. Boga bodo preclete im. mn. ž ǀ prekleta im. mn. s vſta, de ſe ſmejſte podſtopit rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ Ah kulikajn takorshnih prekletih rod. mn. Salamander ſe najde ǀ satorai vtopi v' morij teh ſolſs, inu grevinge te preklete tož. mn. m grehe
Svetokriški
preklinjanje -a s 1. preklinjanje: preklinajne im. ed., sluduvaine, treskajne &c. nej obeden velik greh ǀ per vashim delli druſiga ſe neshlishi, ampak fataine, klafaine, marmraine, inu preklinanie im. ed. ǀ Preklinaine im. ed. je taku groſnu, inu greshnu ǀ dokler nebote szhiſtili vashe ſerze od grehou, od shentovaina, preklinaina rod. ed., ſaurashtva ǀ ſa vola preklinana rod. ed. ǀ Lubish hudizhovajne, sludjaine, preklinajne tož. ed., treskaine 2. zaklinjanje: krajl Balach je veliku ſavupal v'preklinajne tož. ed. tiga folsh Preroka Balaama
Svetokriški
preklinjavec -vca m preklinjevalec: ta iesni zhlovek je vſelei preklinauz im. ed., inu shentvaviz ǀ vſy ty nezhiſti, nesramni, tatye, oherniki, pyanzy, preklinauzi im. mn., inu golufi bodo fardamani ǀ Kadar bi nebil en velik greh Iudas Machabæus bi ne bil ſapovedal preklinauze tož. mn. shive ſeshgati
Svetokriški
prevagati -am dov. 1. preseči v teži: edn naglauni greh imà prevagat nedol. poterpeshlivoſt Boshjo ǀ poterpeshlivoſt Boshja prevaga 3. ed. vashe grehe ǀ Angel Varih perſtavi h' dobrem dellam to trento, ter prevagaio 3. mn. te greshne, inu skuſi leto trento od pakla je bil reishen ǀ zhes mero ſe pregreshio, inu mojo poterpeshlivoſt prevogaio 3. mn. ǀ kadar grehy pre vagaio 3. mn. taiſti krat, ta greshna dusha ſe v' paku udere ǀ zhlovek bo s' ſvoje hude frai vole lete, inu une grehe doperneſil, katire ta Praviza Boshja na vago poſtavi, inu kadar grehy pre vagaio 3. mn. taiſti krat, ta greshna dusha ſe v' paku udere ǀ s' tem greham je bil prevagal del. ed. m poterpeshlivoſt boshjo ǀ s' taiſtem greham je bila prevagala del. ed. ž poterpeshlivoſt Boshjo ǀ variteſe de nebote prevagali del. mn. m poterpeshlivoſt Boshjo 2. pretehtati: tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati, inu fliſsik ijh prevagat nedol. → vagati
Svetokriški
prinesti -nesem dov. prinesti: aku hozhemo v'Nebu priti, imamo dober ſad perneſti nedol. ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant perneſti nedol. ǀ puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt nedol. ǀ sturi hitru pernesti nedol. en par Koshlizhu ǀ G. Bug h' shtrajfingi njegove pregrehe je bil sapovedal, de mu nimà semla ſadu perneſte nedol., de ſi lih bo dellal ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem 1. ed., inu osnanem ǀ hude marine vam perneſem 1. ed. ǀ hude inu shaloſtne zajtinge nam perneſesh 2. ed. ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh 2. ed. ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe 3. ed. ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe 3. ed. ǀ strah Boshij perneſse 3. ed. shegen Boshij ǀ kakor Bug sapovei, inu karshanska lubesan ſi ſabo pernese 3. ed. ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe +3. ed., tu bo poſſekanu, inu v' ogyn vershenu ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga ſadu neperneſe +3. ed. ǀ grehi to vezhno ſmert perneſò 3. mn. ǀ perneſsò 3. mn. Kapuna na miso ǀ ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò 3. mn. v' hisho ǀ obene shpishe ym nepernesò +3. mn. ǀ de ſi lih neperneſò +3. mn. hudiga ſadu greshniga diaina ǀ pobulshai tvoj leben, perneſi vel. 2. ed. ſad dobriga djaina ǀ ta parva beſseda je bila perneſite vel. 2. mn. vina ǀ de bi ta Sveti myr na ſvejt perneſil del. ed. m ǀ Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil del. ed. m ǀ nam je perneſel del. ed. m taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil del. ed. m ǀ Sijn Boshy je bil taiſto nam na semlo pernesil del. ed. m ǀ shpendio iem je bil perneſal del. ed. m ǀ Kaj s'en ſad ſi preneſil del. ed. m v' tvojm moshashtui ǀ vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla del. ed. ž ǀ tuliKajn dobriga nam je perneſsla del. ed. ž ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ Kateru bo perneſslu del. ed. s Sad tiga shivejna ǀ poshle, de bi S. Reshnu Telu pernesli del. mn. m ǀ sakaj ſo te shpishe ijm perneſli del. mn. m ǀ lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo nasaj prinesli del. mn. m ǀ veliku shen ſo bile ſvoje otrozhizhe pernesle del. mn. ž v'Tempel G. Bogu offrat ǀ de bi njega nijve dobru shitu perneſle del. mn. ž dol prinesti opustiti: Vam da tudi saſtopit, de je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat, inu de nimate te navade dol perneſt nedol. gori prinesti uvesti: Leto navado hudizh je gori perneſu del. ed. m naprej prinesti 1. prinesti, ponuditi: imâ naprej perneſti nedol. tu na ſolenu meſſu 2. navesti, povedati, reči: de bi jeſt hotel kaj shaloſtniga naprei Nem. Nem. perneſti nedol. ǀ druge tudi prizhe hozhem naprei perneſti nedol. k poterdeinu lete resnize ǀ de bi ſvojo proshno mogal naprei perneſti nedol. ǀ on pak je ſvoim bratom ſnal taku lepu naprej perneſt nedol., de vſe poſvejtne rezhy ſo gnusoba, inu golufia, inu de li v' nebeſſih ſe najde tu pravu veſſelje ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem 1. ed. ǀ G: Bogu neprej perneſesh 2. ed. ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou naprei perneſò 3. mn. ǀ nej hudizhy perneſo naprei 3. mn. karkuli ſi bodo mogli ſmislit ǀ eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel del. ed. m ǀ doſehmal so Matere ſprizhale, inu naprei pernesle del. mn. ž okoli prinesti ubiti: S. Hilariona enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti nedol. ǀ nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe 3. ed. ǀ dua vuouKa perpudè eniga jelena, inu pred nyma ga oKuliperneſseta +3. dv. ǀ David je bil okuli perneſſil del. ed. m Riſa Goliota ǀ je bil premagal, inu okuli perneſil del. ed. m Goliata ǀ vener faratarshu ga je bil okuli perneſil del. ed. m ǀ je bil Berengariusu nevoshliu, ter na tihama ga je bil okuli perneſil del. ed. m, inu umuril ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil del. ed. m, molzhi, nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ kadar je bil okuli perneſsal del. ed. m Goliata ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla del. ed. ž tiga neuſmileniga Generala ſiſara ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli del. mn. m Zveza naprej prinesti je kalk po nem. vortragen, zveza okoli prinesti pa po nem. umbringen.
Svetokriški
priporočiti -im dov. priporočiti, zaupati: poprej more ſvoje mreshe sloshit, inu ſvoje hishne rezhy perporozhit nedol. ǀ grè pred Altar G. Bogu leto dusho perporozhit namen. ǀ Jeſt vaſs tudi Angelu Varihu perporozhim 1. ed. ǀ ſvojga Gospuda perporozhi 3. ed., de bi G. Boga proſſili, de bi shnimi martran bil ǀ vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte, inu njemu yh perporozhite vel. 2. mn. ǀ hitru ſturite teſtament, inu vashe poſvejtne rezhy perporozhite vel. 2. mn., de potle bote bres vſe skerbi ſe Perpraulal k' isvelizheinu vashe dushe ǀ ga je perporozhil del. ed. m ſvojm Bratom ǀ kadar je bil Marij S. Ioanneſa perporuzhil del. ed. m ǀ s'ſhahariam tuojo bogo duſhizo andohtlivu perporozhila del. ed. ž ǀ ſo njemu to shlushbo teh dush te poshtene Fare perporozhili del. mn. m ǀ lete vaſſ bodo ſpremile, inu perporozhile del. mn. ž priporočiti se priporočiti se: tajsto puſledno uro ſo ga opominali de bi imel molit, inu G: Bogu ſe perporozhit nedol. ǀ v'taki vishi ga je vuzhila vſelej Bogu ſe perporozhiti nedol. ǀ Ah kaj s'ena teshava! G: Bogu ſe perporizhit nedol. ǀ nepude obijskati, inu ſe perporozhjti namen. timu ſveſtimu Paſterju ǀ ſo v'zerku shli, Boga ſahvalit, inu ſe njemu perporazhit namen. ǀ v' tvojo nesgruntano miloſt ſe perporozhim 1. ed. ǀ ſe perporozhish 2. ed. tem Duhonem ǀ njemu ſe perporozhi 3. ed., inu offra ǀ ſe tudi Papeshu Innocentiusu timu III perporozhj 3. ed. ǀ Bogu ſe perporozhij 3. ed., ter naprej ſi vſame de rajshi hozhe vumrèti, kakor greh dopernesti ǀ K' ſadnimu ſpoſna ſvoje pregrehe, Bogu ſe perparozhj 3. ed. ǀ perporozhimo 1. mn. ſe njemu ǀ G. Bug ſna pomagat taiſtom kateri njemu ſe perporozhè 3. mn. ǀ kateri njemu ſe perporozhe 3. mn. ǀ ſproſſi sa taiſte, kateri andohtliu ſe njemu perporezhe 3. mn. ǀ perporozhimoſe vel. 1. mn. njemu ǀ S. Patrizu ſe perporozhite 2. mn., de radouitno semlo vam ſturj ǀ pertozhiteſe, inu perporozhiteſe vel. 2. mn. G: Bogu ǀ ſe je bil S. Sebaſtianus perporozhil del. ed. m ǀ ſò bily S. Rochu ſe perporozhili del. mn. m
Svetokriški
pripustiti -im dov. 1. pripustiti: k' Magiſtratu bi ne imel obeniga perpuſtiti nedol. ǀ nej ſo hoteli perpuſtit nedol., de bi taiſto Jogrij odvesali ǀ de ga K'meni perpuſtim 1. ed. ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti 3. ed. ǀ leto riſnizo ſi neperpuste +3. mn. k'ſerzu ǀ zhe ona imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè +3. mn. ǀ proſsish de bi tebe k'ſebi perpuſtil del. ed. m ǀ aku naſs bodo Krajlevi mysi perpuſtili del. mn. m ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe ſerze perpustili del. mn. m 2. dovoliti: letu nemorimo perpuſtiti nedol. ǀ Chriſtus JESUS nash odreshenik je hotel poprej 40. dny ſe poſtiti, inu potle perpuſtit nedol. de hudizh ga je skushal ǀ v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti nedol. de bi shnijmi shal ǀ Neperpuſtim +1. ed. tega, pravi Bug ǀ Bug do ene guishne mere, inu vage perpuſti 3. ed. zhloveka greshnu shiveti ǀ Bug perpusti 3. ed. de ti, inu tuoja cella shlahta v'shpot pade ǀ Bug perpuſtj 3. ed., de ta hudobni Cain ga neuſmilenu vbye ǀ slednimu perpuſtij 3. ed. v'ſvojo Nebeshko hisho pojti ǀ Bug pak perpustij 3. ed. de onij ſo skorej od lakoti imeli vmrejtij ǀ Nashe meſsu je tuisti Faharon, kateri ne perpustj 3. ed. ǀ neperpuſti +3. ed., de bi Padar bulo gori ſresal ǀ moj ſtan meni tiga neperpuſtij +3. ed. ǀ tvoja shlushba tebi neperpuſtj +3. ed. ǀ njega offert njemu neperpusti +3. ed. ſe sa greshniga sposnati ǀ Perpuſtimo 1. mn. nej drugi ſe zhudio nad sastopnostio tiga brumniga Ioſepha ǀ vashe shene, inu Hzhere taku lahku pleſſat perpuſtite 2. mn. ǀ vy vashim otrokam perpustite 2. mn. vſe, kar ony nespodobnu hozheio ǀ vſy ti drugi shtifftery perpuſte 3. mn. ſvojm Duhounem, de ſiher mej ſabo imaio blagu, inu perhodiszhe ǀ namejsti zhednosti greh ym perpuste 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio v'Nebu ampak v'Paku, dokler ym nyh volo perpustè 3. mn. ǀ Drugi vſe koſty ſi perpuſtè 3. mn. polomit ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta neperpuſtite +vel. 2. mn. temu peklenskimu jeshu ǀ Bug nej perpuſtil del. ed. m de bi Kazhe njemu bile mogle shkodit ǀ Bug nej perpustil del. ed. m de bi ti bil roien krulau ǀ Bug bode perpustu del. ed. m de raunu taistu bode tebi sturjenu ǀ de bi yh neperpuſtil +del. ed. m martrat, inu umorit ǀ bi ſe bal Boga, kateri sa vſe tu dobru vejde bi onneperpustil ++del. ed. m raunu taisto jamo mene pokopati, katero mojmi blishnimu ſim perpravil ǀ kadar je bila mlada ſi ij vſe perpuſtila del. ed. ž ǀ Milost Boshja nej tega perpustila del. ed. ž ǀ ſo perpuſtili del. mn. m takorshne nespodobne, greshne rezhy tribat ǀ nikar nebote taku nemarni inu hudobni, de bote perpustili del. mn. m de Ajdy bodo vekshi zhast iskasali ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom pripustiti se pustiti se: ſe perpuste 3. mn. obnorit od lubesni teh posvetnih rizhij → prepustiti
Število zadetkov: 256