Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
kániti -im, tudi kaníti in kániti -im nedov. (á ā; ī á ā) knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: kanim ostati tukaj; kani se poročiti; zdaj držim in ne kanim izpustiti / elipt.: kdaj kaniš v hribe? ne vem, kaj kani
SSKJ
kasnéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. imeti zamudo, biti pozen: le malo je kasnel / njegov duševni razvoj kasni zaostaja
SSKJ
kasníti -ím nedov. (ī í) knjiž. imeti zamudo, biti pozen: vlak kasni / gledal je na uro, da ne bi kasnil zamudil
// kasniti z deli zaostajati
SSKJ
kesáti se -ám se [kəs] nedov. (á ȃ) imeti, čutiti kesanje: kesa se svojega dejanja, obljube / kesal se je, da je bil prepozen / ekspr. še kesal se boš!
SSKJ
kmetováti -újem in kmétovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́) imeti zemljo in jo obdelovati ter se s tem preživljati: starši so kmetovali, sin pa je študiral / star. te njive ne bom več kmetoval obdeloval
SSKJ
kopéti -ím nedov. (ẹ́ í) nar. zaradi kvarjenja dobivati, imeti vonj in okus po plesnivem: moka že kopi; krma je začela kopeti
SSKJ
lastíti se -ím si nedov. (ī í) imeti, šteti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: hišo si lasti njegov brat / lastiti si monopol nad trgovanjem / lastiti si pravico lastiti si pravico do odločanja; ekspr. lastim si pravico, da povem svoje mnenje / z oslabljenim pomenom: kraj si lasti ime mesto; ta pevski zbor si upravičeno lasti prvo mesto v okraju
● knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje
SSKJ
mejášiti -im nedov. (á ȃ) knjiž., redko imeti s kom isto, skupno mejo: na zahodu mejašimo z Italijani
SSKJ
mižáti -ím nedov. (á í) imeti zaprte oči: miži, a ne more zaspati; trdno mižati; mižati na eno oko, na obe očesi / ker je bil najslabše skrit, je moral pri naslednjem skrivanju mižati on
● ekspr. ljudje mižijo pred lastnimi napakami jih nočejo videti, priznati; ekspr. nespametno bi bilo mižati pred dejanskim stanjem namenoma se ne seznaniti z njim, ga ne priznati
    mižé: vzel je steklenico in miže pil iz nje; še napol miže tava po stanovanju
    mižèč -éča -e: glava z majhnimi, skoraj mižečimi očmi
SSKJ
nadvladováti -újem nedov. (á ȗ) imeti vodilen, gospodujoč položaj: nadvladuje jih s svojo veljavnostjo in močjo / na sliki nadvladuje črna barva prevladuje
// knjiž. komaj je nadvladoval razburjenost obvladoval, premagoval
SSKJ
nahájati -am nedov. (ȃ) publ. imeti: v tem dejstvu nahaja neizpodbitne dokaze; ta človek nahaja zelo dober odziv v družbi / tam zmeraj nahaja zveste poslušalce
// večkrat najti: na bojišču je nahajal najrazličnejše orožje; iskati in nahajati / kritika nahaja v drami tudi motiv upora odkriva, vidi
    nahájati se publ., s prislovnim določilom  biti sem: v knjigi se nahajajo napake; v gorah nahajamo sneg / predsednik se nahaja v pisarni / nahajam se pred odločilnim obdobjem
    nahajajóč -a -e: braniti mesto, nahajajoče se v sovražnikovem obroču
SSKJ
naslájati se -am se nedov. (á) nav. ekspr. imeti, doživljati zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: naslaja se ob njeni lepoti, sramežljivosti, zadregi; naslajati se ob misli na bogastvo, zmago; spolno se naslajati / naslajati se nad lepoto pokrajine / naslajati se s pornografskimi revijami / naslajati se s pijačo
    naslájati star.  razveseljevati: ptičje petje mu je naslajalo uho
SSKJ
obdolževáti -újem [u̯ž] nedov. (á ȗ) delati, imeti koga za krivega česa: obdolževal ga je hudih dejanj
SSKJ
obdolžíti -ím [u̯ž] dov., obdólži; obdólžil (ī í) narediti, imeti koga za krivega česa: obdolžiti koga požiga; obdolžil ga je, da je razbil šipo; po krivem obdolžiti
♦ jur. izraziti mnenje, prepričanje o kom, da je storil kaznivo dejanje
    obdolžèn -êna -o: obdolžen je, da nalašč zamuja; sam.: obdolženi ima pravico do zagovornika
SSKJ
obilováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. imeti veliko, mnogo česa: v tem času potoki obilujejo z vodo
SSKJ
obtoževáti -újem nedov. (á ȗ) delati, imeti koga za krivega česa: obtoževala ga je, da vohuni za njo; prisilili so jih, da so se obtoževali dejanj, ki jih niso storili
    obtožujóč -a -e: obtožujoče besede; obtožujoča dejstva; prisl.: obtožujoče govoriti
SSKJ
obtožíti in obtóžiti -im dov. (ī ọ́) narediti, imeti koga za krivega česa: obtožil ga je kraje; kar javno jo obtožuje / obtožili so ga pohlepa po denarju / po krivem obtožiti
♦ jur. vložiti obtožnico, obtožni predlog, zasebno tožbo
    obtóžen -a -o: obtožen tatvine, uboja; obtožen je za umor; obtožena skupina; sam.: obtoženi je priznal svoje dejanje
SSKJ
odtujeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: odtujevati otroka materi; odtujuje se domu; počasi se mu odtujuje
♦ filoz. odtujevati po Marxu povzročati, da se produkti človekovega dela osamosvojijo in zavladajo v obliki lastnika proizvajalnih sredstev, države, družbenih institucij
    odtujeváti se knjiž.  izgubljati svoje bistvo: človek se ob pretiranem poudarjanju tehnike začne odtujevati
    odtujujóč -a -e: odtujujoči posredniki
SSKJ
oprijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) imeti roke, prste položene okrog česa: oprijemati drevo / trdno je oprijemal volan
    oprijémati se 
    1. 1. podpirati se, opirati se s prijemanjem česa: oprijemati se debla / oprijemala se ga je pod pazduho
      // prijemati, navadno trdno: oprijema se in se opoteka do vrat; oprijemati se stene
    2. 2. pojavljati se tesno okrog česa: blago se mehko oprijema telesa / taka kolesa se dobro oprijemajo ceste
    3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vztrajno se oprijema učenja / z vso voljo se je oprijemala življenja
    oprijemajóč -a -e: zlezel je iz vode, oprijemajoč se vej
SSKJ
patronírati1 -am nedov. (ȋ) knjiž., redko imeti pokroviteljstvo: predstavnik ustanove je patroniral načrtu
Število zadetkov: 1566