zavračati, odklanjati
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
zamoči -morem dov. moči, zmoči: ne samorem 1. ed. njega vezh oshivèti ǀ ſamorem 1. ed. od Ranziga Nem. Nem. rezhi kar Surius od S. Chriſoſtomuſa je djal ǀ Jeſt ſamorem 1. ed. nebeſſa ſaperat, inu operat ǀ sapuſtim vſe moje blagu, sakaj letu neſamorem +1. ed. ſmano v' grob neſti ǀ jeſt nesamorem +1. ed. tebe sgruntat, inu ſapopoſti ǀ od kateriga ſam ſe nesamorom +1. ed. lozhit ǀ koku ti samoresh 2. ed. en tak tard post dershati ǀ vſe kar ti nam ſamoresh 2. ed. dati iſg ne kakor dem ǀ Poidi ti opraulaviz poverni ſpet tu dobru imè uni personi, aku samorish 2. ed. ǀ Koku tedaj ti ſmeish rezhi de nesamorish +2. ed. odpuſtiti ǀ nesamoresh +2. ed. ene gorezhe iskre eno minuto terpeiti ǀ edn moti deklo de smakne Gospodini kar samore 3. ed. ǀ my paK drusiga ne dellamo ampaK tuistu, Kateru naſs ſamore 3. ed. fardamat ǀ zhlovek ſam od ſebe leteh sgruntat nesamore +3. ed. ǀ gorkuta takorshne velike lubesni yh neſamore +3. ed. Segreiti ǀ teshku pride enimu moshú ſe dobru oshenit, de ſi lih ſamoreſi 3. ed.+ sberat ǀ Bug nam je dal saſtopnoſt, de samorimo 1. mn., reslozhit tu dobru od hudiga ǀ my lahku ſamorimo 1. mn. vidit tvojo neſrezheno lepoto ǀ my ne ſamoremo 1. mn. sadoſti tebe sahvalit ǀ sami pak od ſebe nesamorimo +1. mn. ſe pobulshat ǀ Sapuvidi Boshje pak my neſamorimo +1. mn. bres gnade Boshje dershati ǀ pres gnade boshie nezh nesamoremo +1. mn. ǀ Jeſt pak vas Nem. Nem. hozhem podvuzhiti v' kakorshni vishi samorite 2. mn. en dolgi, inu vezhni leben ſi sadobiti ǀ s' enem glaſſam frishne vode ſi ſamorite 2. mn. shaze nebeske ſadobiti ǀ pohleunu proſſite sa gnado boshio, bres katere nezh nesamorite +2. mn. ǀ ſe fliſſaio kar ner vezh samorio 3. mn. taiſtu per ſebi, inu v' ſvoj hishi imeti ǀ v' ſamih nebeſſih ſamorio 3. mn. s' Svetim Petram rezhi ǀ ogin te nezhiſtoſti, kateriga nesamorio +3. mn. ogaſiti ǀ sglihat ſe nesamoreo +3. mn. ǀ ozhy taiſtu vidit neſamorio +3. mn. ǀ de bi ne samogal del. ed. m njega shtrajfat ǀ v' dveih viſhah zhlovek bi ſamogal del. ed. m nebesku veſselje ſi ſashlushit ǀ katiri vſe bolesni je samoril del. ed. m osdraviti ǀ Karkuli tebi lepiga, inu dobriga naprei pride, de bi samoglu del. ed. s s tebe v' greh perpravit ǀ de bi Turka samogli del. mn. m od Dunaia od biti, inu Turzhio sapoditi ǀ bres boshie pomozhj, bi nesamogli +del. mn. m letu ner mainshi pomagat semli ǀ te paklenske vrata nebodò samogle del. mn. ž/s taiſto premagati
Svetokriški
zamurec -rca m zamorec, Maver: En Samuriz im. ed. veni Zerkvi je bil nashal en poslazhen peld S. Miklausha ǀ hitrej en ſamuriz im. ed. bi beu ratal, kateri, od nature je zhern ǀ prideio tatye v' hisho tiga Samuriza rod. ed. ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza tož. ed. ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi im. mn. ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ enkrat Samorizy im. mn. s veliko mozhio ſo bily v' Shpansko deſhelo prishli ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou rod. mn. ǀ s' oblasti tyh ſamurizou rod. mn. réshil ǀ yh je odreshil od teh paklenskih Samurizu rod. mn. ǀ vam nej treba ſamurizom daj. mn. v' oblast priti ǀ de bi taiſtu supet Samurizom daj. mn. naſaj vſel ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil, meneozh ſamurize tož. mn. … pregnati ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy Samurizi or. mn. ǀ S. Samurizy or. mn. imamo vſe skuſi nyh ſpomin imeti ǀ 19. lejt je branil pred ſamurizi or. mn. taiſto deshelo Ker pomena ‛zamorec’ in ‛Maver’ nista vedno z gotovostjo ločljiva, so zgledi obravnavani v enem geselskem članku. Beseda je ljudskoetimološko naslonjena na dolenj.-notr. izgovarjavo zveze za mȗrjem < za mọ̑rjem, sicer vsebuje mur ‛črnec’ (16. stol.) < slovan. *murъ̏ ‛črn, temen’, prim. nar. rus. múryj ‛temno siv’. Na pomen je utegnilo vplivati srvnem. mōr(e) ‛zamorec’ ← lat. Maurus; → murski.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
zaničevanje -a s zaničevanje: je hotel imeti tudi shpisho tiga sashpotuvajna, inu sanizhovajna rod. ed., de bi popolnoma per tej goſtary ſe mogal naſſitit (III, 409)
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
zanikrn -a prid. malomaren, nemarljiv: on je bil en brumen, inu pravizhen Mosh, ali ſilnu sanikern im. ed. m ſvoje ſynuve ſtrah Boshy vuzhiti ǀ je reiſſ de ſim bil sanikern im. ed. m, inu len v' shlushbi boshi ǀ potle ſazhne ſanikarn im. ed. m v' shlushbi boshj prihaiat, ſtu inu ſtu misly imà kadar moli ǀ je bil sanikarn im. ed. m ratal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. n'hozhe po ſimi dellat: po lejti bo petlal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. hozhe, inu n' hozhe, sakaj bi hotel ta Kranzel nebeski, pak bi n' hotel hudizhave skushnave premagat ǀ de bi ta sanikarna im. ed. ž, inu malu uredna kuharza bila enu malu fliſſa imela ǀ je taku lena, inu ſanikarna im. ed. ž, de nikuli ſa obenu dellu neprime ǀ ta ſanikerna im. ed. ž nej hotela s'poſtele vſtati ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno, lepo, pametno, ſamavolno, inu ſanikarno tož. ed. ž ǀ tiga leniga, in ſanikarniga tož. ed. m ži. pak ſapovej ſveſaniga v'tu glaboku jetie vrezhi ǀ kadar ſmò sanikarni im. mn. m de volje neperkladamo, de k'bakli kaj neperkladamo ǀ aku pak bote sanikerni im. mn. m shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla ǀ ludje ſo taku ſanikerni im. mn. m, traglivi, inu leni ǀ ſe je letu sgodilu k' shpotu teh kezheriou, inu nehualeshnih, inu sanikarnih rod. mn. karshenikou ǀ s'ſlabih mozhni, s'sanikarnih rod. mn. fliſsni v'shlushbi Boshy rataio ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih ſtury pravizhne, s'sanikernih rod. mn. v'shlushbi Boshy ſtury fliſsik ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj mozhne; te sanikarne tož. mn. m, inu lene v'shlushbi Boshij ſturj fliſik ǀ v'tu vezhnu paklensku jetje obſodil, kakor ene ſanikarne tož. mn. m, inu maluuredne hlapze ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè tož. mn. m, inu lene v'Nebu imeti
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
zaprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) schließen, zumachen; z. vrata, okno; z. hlev, sobo, škrinjo; z. nožič, das Taschenmesser einklappen; z. se, sich schließen; zufallen; vrata so se sama od sebe zaprla; nebo se je zaprlo = dežja ni, Cig., Ravn.-Valj. (Rad); — verschließen (fig.); z. srce, Cig.; srce pregreham zaprto, Cig.; — 2) einschließen, einsperren; živino v hlev, kuretino v kurnik z.; z. koga v sobo; z. se v sobo; — zaprto morje, ein geschlossenes Meer, Jes.; — verhaften, in Arrest bringen, einkerkern; tatu so zaprli; zaprt biti; imeti koga zaprtega; — versperren; cesto, pot, prehode komu z.; dovoz z., die Zufuhr abschneiden, Cig.; sneg nam je vas zaprl, C.; — voda se mu je zaprla, er leidet an Harnverstopfung, Cig.; — zaprt, verstopft, hartleibig; — besedo z. komu, jemanden verstummen machen, C.; sapo z., den Athem benehmen; (fig.) mundtodt machen; — na zaprto kupiti, ohne offene Frist kaufen, Svet. (Rok.).
Celotno geslo
Pohlin
zapustiti [zapustīti zapustím] dovršni glagol
- zapustiti, tj. narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino
- oditi
Svetokriški
zaročen -a prid. zaročen: Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu je imè Nazareth k' eni Divici sarozheni daj. ed. ž enimu Moshù (III, 216) ǀ Juri hozhesh imeti shpelizo sa tvojo ſarozheno tož. ed. ž sheno (V, 82)
Pleteršnik
zarǫ́dən, -dna, adj. 1) Generations-: zarǫ̑dna menjava, der Generationswechsel, Tuš. (B.); Frucht-: zarodna mladica, der Fruchttrieb, Jan.; — keimfähig, Jan.; — 2) kräftig gebaut: z. človek, Dol.; matica mora zarodne noge imeti, Levst. (Beč.).
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
zaslȗga, f. das Verdienst, Cig., Jan., nk.; po zaslugi, nach Verdienst, Cig.; imeti veliko zaslug, velike zasluge, nk.
Celotno geslo
Pohlin
zastava [zastȃva] samostalnik ženskega spola
- ženitovanjska, svatbena zastava
- zastavilo, zastavljen predmet
Celotno geslo
Pohlin
zastaviti [zastáviti zastȃvim] dovršni glagol
zastaviti, tj. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 52
- 53
- 54
- 55
- 56
- 57
- 58
- 59
- Naslednja »
Število zadetkov: 1165
Dostopnost