Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
trípŕsti -a -o prid.
ki ima tri prste
SINONIMI:
GLEJ ŠE: rokavice
SSKJ²
trópŕst -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄)
triprst: troprsti invalid / troprste delovne rokavice
Celotno geslo Vezljivostni NG
úd-asamostalnik moškega spola
  1. del človeškega ali živalskega telesa
    • ud česa/koga
    • , ud za koga/kaj
    • , ud s čim
    • , ud v čem, kako
  2. član
    • ud česa
    • , ud v čem, kje, kdaj
Pravopis
upokojênec -nca tudi upokójenec -nca m z -em člov. (é; ọ́) biti ~; invalidski ~
upokojênka -e tudi upokójenka -e ž, člov. (é; ọ́)
upokojênčev -a -o tudi upokójenčev -a -o (é; ọ́)
SSKJ²
upokojíti -ím dov., upokójil (ī í)
1. narediti, da kdo po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen: upokojiti delavca; pri šestdesetih letih se je upokojila / invalidsko upokojiti
♦ pravn. predčasno upokojiti upokojiti pred določeno starostjo ali pred potekom določenega časa zaposlenosti
2. knjiž. umiriti, pomiriti: prijazne besede so ga upokojile / upokojiti strasti
    upokojíti se knjiž.
    umiriti se: pri tej starosti bi se že lahko malo upokojil / ulica, vas se je upokojila / želje so se upokojile
    upokojèn -êna -o:
    upokojena učiteljica
Celotno geslo Vezljivostni G
upokojíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo končati obdobje zaposlenosti
/Zaradi zdravstvenih težav/ se je /predčasno/ upokojil.
SSKJ²
upoštéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. ki se da upoštevati: pravno upošteven dogovor; za invalidsko zavarovanje upoštevna okvara / upoštevna osebnost pomembna
SSKJ²
usposóbiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
1. narediti, da je kdo sposoben opravljati določeno delo: usposobiti delavce; usposobiti se v tečaju; usposobil se je z delom, vajo; hitro se usposobiti / usposobiti koga za opravljanje poklica; usposobiti se za profesorja; poklicno, praktično se usposobiti / usposobiti psa za lov
// narediti, da je kdo sposoben za kaj sploh: usposobiti invalida za vsakdanje življenje
2. publ. narediti, da je kaj uporabno, primerno za to, čemur je namenjeno: zgradili in usposobili bodo še nekaj objektov; usposobiti žičnico / usposobiti cesto za promet; usposobiti pristanišče za pristajanje večjih ladij; s popravilom je usposobil avtomobil za vožnjo
    usposóbljen -a -o:
    usposobljeni strokovnjaki; usposobljen za delo; strokovno usposobljen delavec
Pravopis
usposóbiti -im dov. usposóbljen -a; usposóbljenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) koga/kaj ~ delavce; usposobiti koga/kaj za koga/kaj ~ invalida za vsakdanje življenje; publ. ~ cesto za promet pripraviti
usposóbiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) za koga/kaj ~ ~ ~ profesorja; ~ ~ v tečaju
Celotno geslo Vezljivostni G
usposóbiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj za kaj / kakšnega/kakšno
Ljudi so usposobili za opravljanje poklica.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj uporabno, primerno
Zgradili in usposobili bodo še nekaj objektov.
Pravo
ustrézno délo -ega -a s
Pravopis
utírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; utíranje (í ȋ; ȋ) kaj ~ gaz; utirati komu/čemu kaj ~ invalidu pot skozi množico; publ. ~ pot napredku
SSKJ²
uveljáviti -im dov. (á ȃ)
1. narediti, da postane kaj veljavno, upoštevano: uveljaviti svoje mnenje; uveljaviti nove vrednote / uveljaviti višje cene / raba je uveljavila drugačno pisavo; nova metoda se je povsod uveljavila
2. narediti, da dobi kaj dejansko veljavo, ugled: to odkritje ga je uveljavilo v svetu / težko je uveljaviti nov izdelek na trgu
3. narediti, da postane kaj cenjeno, običajno: nova moda je spet uveljavila dolga krila
4. narediti, da se kaj kje uporablja: uveljaviti slovenščino v računalništvu
// narediti, da se kaj začne splošno uporabljati: to ime se ni moglo uveljaviti; uveljaviti novo poimenovanje za kaj / uveljavile so se še druge kovine
5. narediti, da kaj postane stvarnost, dejstvo: uveljaviti odločitev, sklep; uveljaviti svojo voljo; uveljaviti zahtevo s silo / uveljaviti svojo oblast, pravico; uveljaviti s tožbo / uveljaviti invalidsko pokojnino / ker ni imel potrdila, popusta ni mogel uveljaviti
● ekspr. ker je pihalo, sonce ni moglo uveljaviti svoje moči ni bilo čutiti njegove toplote; publ. uveljaviti premoč na igrišču izkoristiti, izrabiti
    uveljáviti se 
    1. pridobiti si veljavo, ugled: uveljaviti se v družbi; uveljaviti se z odkritjem zdravila; politično, znanstveno se uveljaviti; uveljaviti se kot športnik / podjetje se je uveljavilo tudi v tujini
    2. nav. ekspr. postati znan, pomemben: prireditev se je kmalu uveljavila; popevka se je hitro uveljavila postala znana, priljubljena / ta literarna smer se ni uveljavila
    uveljávljen -a -o:
    uveljavljena igralka; pravilo je splošno uveljavljeno
Pravo
várstvo invalídov -a -- s
Pravo
várstvo pred odpôvedjo pogódbe o zaposlítvi -a -- -- -- -- -- s
Jezikovna
Velika začetnica pri certifikatih

Zanima me, ali se ime certifikata piše z veliko ali z malo začetnico, npr. certifikat družini prijazno podjetje, certifikat športnikom prijazno izobraževanje.

Jezikovna
Velika začetnica pri imenih skladov/mehanizmov/instrumentov

prosim vas za dodatno pojasnilo v zvezi z vprašanjem, na katerega ste v Jezikovni svetovalnici že odgovarjali.

Ali se strinjate, da se uradna imena skladov, mehanizmov in drugi instrumentov (v pomenu sklada po SSKJ: denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen), ki so bili ustanovljeni/vzpostavljeni s pravnim aktom, pišejo z veliko začetnico?

V skladu s pravilom § 92, po katerem se z veliko začetnico pišejo: – imena/naslovi skladov: Mednarodni denarni skład, Nobelova ustanova, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenski odškodninski sklad

In da bi imoral biti v skladu s tem npr. Evropski instrument za demokracijo in človekove pravicev uredbi, s katero je bil vzpostavljen, zapisan z veliko začetnico:

Ta uredba uvaja evropski ALI Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, s katerim Skupnost zagotavlja pomoč v okviru politike Skupnosti glede razvojnega sodelovanja ter gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, ki prispeva k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je v skladu z zunanjo politiko Evropske unije kot celoto.

Jezikovna
Vezaj ali pomišljaj med večbesednima imenoma in kraticama

Zanima me, kako pravilno zapisati imena športnih organizacij:

Olimpijski komite Slovenije – Zveza športnih zvez (OKS-ZŠZ) Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK)

Se pišejo z vezajem ali pomišljajem, stično ali nestično? Je v primeru kratice zapis drugačen kot v primeru zapisa celotnega imena?

Brskala sem po vašem arhivu, a nisem znala priti do nedvoumnega odgovora. Zanima me, ali se morda razmišlja o kakšni poenostavitvi pravil na tem področju. Zdi se mi, da je pravilna raba vezaja in pomišljaja postala preveč zapletena, da bi jo lahko usvojili ljudje, ki se ne ukvarjajo poklicno z jezikom.

Celotno geslo Vezljivostni NG
vhòdvhódasamostalnik moškega spola
  1. prosti prehod v notranjost, vstop
    • vhod v/na kaj, kam
    • , vhod za koga/kaj
    • , vhod s čim, kako
    • , vhod pri čem/kom, kje
Terminološka
Visoko senzibilizirajoča snov
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin highly sensitising material , ki na področju farmacije označuje snov, ki lahko povzroči alergijske reakcije in druge zdravju škodljive učinke. Morda bi lahko bil ustrezen termin visoko senzibilizirajoča snov/substanca/material , a je težava v sestavini senzibilizirajoč , saj besedo senzibilizacija Slovenski pravopis 2001 odsvetuje. Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Število zadetkov: 330