Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]
    1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom
      1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
      1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
    2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: ↑kruh
Celotno geslo eSSKJ
lokárda lokárde samostalnik ženskega spola [lokárda]
    1. večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: iz zoologije plavica
      1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: zlata lokarda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. lòkārda in neke neznane roman. oblike iz lat. lacerta, prvotno ‛kuščar’
Celotno geslo eSSKJ
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
Celotno geslo eSSKJ
manikúra manikúre samostalnik ženskega spola [manikúra]
    1. urejanje nohtov na rokah, navadno z nanašanjem laka in nego obnohtne kože; SINONIMI: manikira, manikiranje
      1.1. ureditev nohtov na rokah, navadno z nanašanjem laka in nego obnohtne kože; SINONIMI: manikira
STALNE ZVEZE: francoska manikura
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. manicure) iz frc. manucure, glej ↑manikira
Celotno geslo eSSKJ
markírati markíram nedovršni in dovršni glagol [markírati]
    1. označevati zlasti planinske, pohodniške poti z markacijami
    2. označevati živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja
    3. označevati teritorij s telesnimi izločki, navadno z urinom
    4. ekspresivno zaznamovati kaj s svojo navzočnostjo, dejavnostjo
    5. ekspresivno predstavljati, nakazovati kaj v glavnih, osnovnih potezah
    6. iz gledališke umetnosti igrati vlogo mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. markieren iz frc. marquer ‛označevati, zaznamovati’, iz marque ‛znak, značka’, prevzeto iz germ. *marka- ‛znak’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati]
    1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
      1.1. ekspresivno govoriti, oglašati se s temu podobnimi glasovi
    2. slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
ETIMOLOGIJA: ↑mijav
Celotno geslo eSSKJ
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
    1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
    2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
míška míške samostalnik ženskega spola [míška]
    1. navadno ekspresivno miš, zlasti manjša
    2. igrača, ki predstavlja miš
    3. ljubkovalno ženska ali deklica
    4. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš
    5. navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa
STALNE ZVEZE: zobna miška
FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko.
ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA
Celotno geslo eSSKJ
móča móče samostalnik ženskega spola [móča]
    1. stanje tal, ozračja ob pogostih, obilnih padavinah
    2. ekspresivno padavine, zlasti dež
    3. ekspresivno mokrota, vlaga
ETIMOLOGIJA: ↑močiti
Celotno geslo eSSKJ
monsúm monsúma samostalnik moškega spola [monsúm]
    deževno obdobje, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja na ogreto kopno; SINONIMI: monsun
ETIMOLOGIJA: k ↑monsun
Celotno geslo eSSKJ
monsúnski monsúnska monsúnsko pridevnik [monsúnski] STALNE ZVEZE: monsunski gozd, monsunsko podnebje
ETIMOLOGIJA: ↑monsun
Celotno geslo eSSKJ
mráznica mráznice samostalnik ženskega spola [mráznica]
    1. iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene ali rjavkaste barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria
    2. iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: štorovka, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica
    3. okrasna rastlina z večjimi socvetji različnih barv, navadno okroglaste oblike, ki cveti jeseni; primerjaj lat. Chrysanthemum
STALNE ZVEZE: sivorumena mraznica
ETIMOLOGIJA: ↑mraz
Celotno geslo eSSKJ
nagóbčnik nagóbčnika samostalnik moškega spola [nagópčnik]
    priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristi
FRAZEOLOGIJA: natakniti nagobčnik komu, natikanje nagobčnika (komu)
ETIMOLOGIJA: iz na gobcu
Celotno geslo eSSKJ
nalakírati nalakíram dovršni glagol [nalakírati]
    nanesti lak na nohte; SINONIMI: manj formalno polakirati
ETIMOLOGIJA: ↑lakirati
Celotno geslo eSSKJ
namízje namízja samostalnik srednjega spola [namízje]
    izhodiščna delovna površina na zaslonu z osnovnimi elementi za upravljanje računalnika, elektronske naprave
STALNE ZVEZE: aktivno namizje, navidezno namizje, oddaljeno namizje, virtualno namizje
ETIMOLOGIJA: iz na mizi
Celotno geslo eSSKJ
obrásti obrástem tudi obrásem dovršni glagol [obrásti]
    1. s svojo rastjo priti vse naokoli, po površini česa
    2. v obliki obrasti se postati prekrit s širjenjem rastlinja vse naokoli, po svoji površini
    3. v obliki obrasti se narediti si nove poganjke
ETIMOLOGIJA: ↑rasti
Celotno geslo eSSKJ
oglávje oglávja samostalnik srednjega spola [ogláu̯je]
    1. del pokrivala, ki pokriva vrhnji del glave
    2. ekspresivno naglavni okras
    3. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se jo lahko vodi; SINONIMI: oglavnica
ETIMOLOGIJA: iz o(b) glavi
Celotno geslo eSSKJ
òpa medmet
    1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobrava
    2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, napako
      2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
    3. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, kaj spozna, zagleda
      3.1. ponazarja spoznanje, preobrat v mišljenju
    4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. ȍpā < ↑hopa, deloma (kakor ngr. ópa, óp) prevzeto iz tur. hop
Celotno geslo eSSKJ
otročád otročádi samostalnik ženskega spola [otročát otročádi]
    ekspresivno več otrok, otroci
ETIMOLOGIJA: ↑otrok
Celotno geslo eSSKJ
pantoténski pantoténska pantoténsko pridevnik [pantoténski]
STALNE ZVEZE: pantotenska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pantothenic, iz gr. pántothen ‛povsod’
Število zadetkov: 103