Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
apocripha – množinski samostalnik srednjega spola
svetopisemski spisi, ki ne spadajo v osnovni kanon staro- in novozaveznih knjig; SODOBNA USTREZNICA: apokrifi; danes starozavezni del teh knjig imenujemo devterokanonične knjige
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Celotno geslo ePravopis
Avguštin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Avguština samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
svetnik
IZGOVOR: [au̯guštín], rodilnik [au̯guštína]
BESEDOTVORJE: Avguštinov
ZVEZE: sveti/sv. Avguštin
Celotno geslo eSSKJ16
biblija -e samostalnik ženskega spola
stvarno ime zbirka vseh v kanon sprejetih besedil Stare in Nove zaveze kot temeljna knjiga krščanske in delno judovske vere; SODOBNA USTREZNICA: Biblija, Sveto pismo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 22 delih
TERMINOLOGIJA: otročja/kratka biblija
Celotno geslo Frazemi
brátovščina Frazemi s sestavino brátovščina:
píti brátovščino s kóm
Celotno geslo eSSKJ16
canon – samostalnik moškega spola
predpis, uredba v Katoliški cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: kanon
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ
fúga1 fúge samostalnik ženskega spola [fúga]
    iz glasbene umetnosti instrumentalna ali vokalna večglasna skladba, pri kateri se tema zaporedoma ponavlja v vseh glasovih
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fuge, prvotneje ‛kánon’, iz lat. fuga ‛beg’, ker si glasovi v teh skladbah skledijo na tak način, kakor da bi drug pred drugim bežali - več ...
Celotno geslo Etimološki
fúga1 -e ž
Celotno geslo Etimološki
kanȃl -a m
Celotno geslo Etimološki
kanelọ̑n -a m
Celotno geslo Etimološki
kaníster -tra m
Celotno geslo Etimološki
kȃnjon -a m
SSKJ²
kánon1 -a m (ȃ)
1. knjiž. pravilo, načelo, norma, zlasti v družbi, umetnosti, filozofiji: držati se kanona; veljavni kanoni / lepotni kanoni / družbeni, umetniški kanoni
// seznam, spisek takih pravil: sestaviti kanon
2. glasb. dvoglasna ali večglasna skladba, v kateri vsi glasovi dosledno posnemajo temo: peti kanon; štiriglasni kanon
♦ rel. kanon osrednji, nespremenljivi del maše; svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; kanon svetnikov seznam uradno proglašenih svetnikov; um. kanon skupek pravil o razmerjih, merah za upodabljanje človeškega telesa
SSKJ²
kanón2 -a m (ọ̑)
1. pog. top1: streljajo s kanoni; grmenje kanonov; natreskan, pijan kot kanon
2. nav. mn., nekdaj škornji z visokimi, trdimi golenicami, zlasti kot obuvalo duhovnikov: svetli kanoni
Pravopis
kánon -a m (ȃ) neobč. |pravilo, načelo, norma|; glasb. |skladba|
Pravopis
kanón -a m (ọ̑) neknj. pog. top
Celotno geslo Sinonimni
kánon1 -a m
GLEJ SINONIM: načelo, pravilo1
Celotno geslo Sinonimni
kanón2 -a m
GLEJ SINONIM: top1
Celotno geslo Etimološki
kanọ̑n1 -a m
Celotno geslo Etimološki
kȃnon2 -a m
Pleteršnik
kanǫ̑n, m. die Kanone; — iz romanskih jezikov, Levst. (Rok.).
Število zadetkov: 43