Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oplemenitováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. plemenititi: kultura oplemenituje življenje
SSKJ²
orientálec -lca m (ȃ)
knjiž. prebivalec dežel na vzhodu od Sredozemskega morja: v pristanišču je bilo precej orientalcev; kultura orientalcev
SSKJ²
pogánstvo -a s (ȃ)
za kristjane pripadnost veri, ki ne priznava Jezusa Kristusa za boga: poganstvo in krščanstvo
// miselnost, kultura, ki temelji na tej veri: posamezna območja so se oklepala poganstva
SSKJ²
pòp... prvi del zloženk (ȍ)
1. nanašajoč se na zabavno glasbo različnih glasbenih zvrsti od druge polovice 20. stoletja dalje s poudarkom na preprosti muzikalnosti: popglasbenik in pop glasbenik, popzvezdnik in pop zvezdnik, popskupina in pop skupina, popzvezda in pop zvezda, popzvezdnica in pop zvezdnica
2. nanašajoč se na popularen: popkultura in pop kultura
SSKJ²
póstmodêren in pòstmodêren -rna -o prid. (ọ̑-é ọ̑-ē; ȍ-é ȍ-ē)
nanašajoč se na postmoderno: postmoderna doba, družba; postmoderna kultura, umetnost
SSKJ²
pôznorímski -a -o prid. (ó-í)
nanašajoč se na zadnje obdobje starih Rimljanov: poznorimska kultura / poznorimska doba
SSKJ²
prèdindustríjski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč na čas, stanje pred industrijsko revolucijo: predindustrijski svet; predindustrijska družba; predindustrijska družina, kultura; dvig svetovne temperature glede na predindustrijsko raven / obnova predindustrijskih mlinov / predindustrijska doba; predindustrijsko obdobje
♦ 
soc. predindustrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 20 do 200 dolarjev na prebivalca
SSKJ²
rêjverski in raverski -a -o [rêjverskiprid. (ȇ)
nanašajoč se na rejverje ali rave: rejverski žur; rejverska kultura, moda; rejverska prireditev; rejverska scena; rejverska zabava / rejverska generacija
SSKJ²
samobíten -tna -o prid. (í ī)
knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samobitna kultura naroda
 
knjiž. opisal je samobitne kmete kmete, ki v svojem bistvu niso podlegli vplivom okolja
// samostojen, neodvisen: bil je samobitna ustvarjalna osebnost / samobitno ustvarjanje
// izviren, originalen: samobiten umetniški izraz
    samobítno prisl.:
    to je nastalo samobitno; sam.: v pojavu so videli nekaj novega, samobitnega
SSKJ²
samoníkel -kla -o [samonikəu̯prid. (í)
1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda
 
agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek
// knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik
// knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost
2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori
    samoníklo prisl.:
    samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega
SSKJ²
samoróden -dna -o prid. (ọ̄)
1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorodna rastlina; samorodno drevo
 
agr. samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; samorodno vino vino iz grozdja samorodne trte
2. knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samorodna kultura naroda
// izviren, originalen: samorodne ideje
3. min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi: samorodno srebro, zlato, železo; samorodno žveplo
● 
knjiž. samorodni prebivalci in priseljenci avtohtoni prebivalci
    samoródno prisl.:
    rasti samorodno po gozdovih
SSKJ²
skúpen -pna -o prid. (ū)
1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom; skupen obisk razstave; hodili so na skupne sprehode; navajati otroke na individualno in skupno igro; druži jih skupno delo; gostje so imeli skupno kosilo; skupno reševanje problemov; skupno življenje / živeti v skupnem gospodinjstvu / skupni grob
// namenjen uporabi, koristi več ljudi: stanovanji imata skupen vhod; velike stanovanjske hiše imajo skupne hišne naprave; osebna in skupna oprema gasilcev / v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča / prostori za skupno uporabo
2. ki pripada več ljudem, stvarem: imeti skupnega prednika; skupna os obeh koles; vse stopnje razvoja imajo nekatere skupne značilnosti; ljubkost je skupna vsem otrokom / kmetje in meščani so imeli v revoluciji skupen cilj; po pogovorih sta državnika podpisala skupno izjavo; pokrajine so prišle pod skupno upravo / državi imata skupen pogled na potek prihodnje konference
3. ki izhaja iz skupnosti, ki je skupnosti lasten: v tistem času je bil jezik še skupen; dati prednost skupnim koristim; narod je oblikovala skupna kultura; zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti; vežejo jih skupne težnje in skupna prizadevanja; prevladalo je skupno mnenje, da predstava ni dobra / pretila jim je skupna nevarnost / skupna lastnina
4. ki zajema določeno stvar, skupino stvari v njenem polnem obsegu: visok znesek skupnih življenjskih stroškov; izračunati skupno površino gozdov; sredstva presegajo skupno vsoto prispevkov; za ocenjevanje uspehov na različnih delovnih področjih še nimajo skupnih meril / zmagovalec v skupni uvrstitvi
● 
publ. njegovi pripovedi manjka skupni imenovalec kar bi pripoved povezovalo; publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; govoriti, najti skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; skupne službe delovna skupnost
♦ 
ekon. skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; jezikosl. skupno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste; mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; skupni imenovalec imenovalec, ki je skupen več ulomkom; najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; pravn. skupna hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna uprava politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
    skúpno prisl.:
    vse probleme so rešili skupno; alga in gliva živita skupno v obliki lišaja; sam.: raziskovane kulture imajo marsikaj skupnega; čeprav sta brata, nimata nič skupnega
SSKJ²
slovénstvo -a s (ẹ̑)
1. pripadnost slovenskemu narodu: Trubar povsod poudarja slovenstvo; biti ponosen na svoje slovenstvo
 
ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju
// slovenska kultura in miselnost: slovenstvo ni izginilo v nemštvu; poveličevati za slovenstvo zaslužne može
2. ekspr. prebivalci slovenske narodnosti: ljudstvo je v Linhartovem času pomenilo slovenstvo, gospoda nemštvo; bilo je, kot da se je v čitalnici zbralo vse slovenstvo
SSKJ²
sodôbnost -i ž (ó)
1. novejši čas, sedanjost: ta kultura se je ohranila v sodobnost; sodobnost in prejšnja obdobja
2. čas, v katerem kdo živi: pisatelji snovi za satire niso jemali iz sodobnosti / ekspr. njegovih idej sodobnost ni razumela sodobna družba; sodobniki; prepričljiv prikaz sodobnosti v njegovih delih sodobnih razmer
3. značilnost sodobnega: sodobnost opreme / sodobnost nazorov
SSKJ²
stároíndijski -a -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na Indijo ali Indijce do približno 12. stoletja: staroindijski jeziki; staroindijska književnost, kultura
 
šah. staroindijska obramba otvoritev igre, pri kateri črni postavi lovca z osnovnega polja v središče
SSKJ²
starosélski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na staroselce: staroselski običaji; staroselska kultura / staroselsko prebivalstvo
SSKJ²
tŕgoma prisl. (ȓ)
knjiž. pretrgano: trgoma dihati; trgoma pripovedovati
● 
knjiž. slovenska kultura si je trgoma utirala pot težko, s težavo
SSKJ²
trójstvo -a s (ọ̑knjiž.
1. skupina treh izrazov, pojmov: razvijati šolstvo v skladu s trojstvom družba, ekonomika in kultura
2. trojnost: trojstvo nalog
SSKJ²
učlovéčiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑knjiž.
1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: pokončna hoja je pomagala učlovečiti človekovega prednika; učlovečiti se z delom / biološko, sociološko se učlovečiti
2. narediti kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečiti: kultura učloveči človeka
3. prikazati kako lastnost, kak pojav v veliki meri v določenem človeku: pisatelj je v glavnem junaku učlovečil etično načelo
    učlovéčiti se 
    pojaviti se v človeški podobi: verjel je, da se dekličin duh v pomladnih nočeh učloveči
     
    rel. Kristus se je učlovečil
    učlovéčen -a -o:
    v glavni osebi romana je učlovečena narodna ideja; stal je pred njim kot učlovečeno zdravje
SSKJ²
univerzálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno: vrednote imajo univerzalen pomen; univerzalna veljavnost zakonov splošna / univerzalne lastnosti; univerzalna resnica
2. ki obsega različna področja, ustreza različnim zahtevam: univerzalna kultura, znanost; imeti univerzalno znanje / univerzalna organizacija / univerzalno doživljanje umetnosti
3. ki je primeren, uporaben za različne namene, vsestranski: les je univerzalna surovina; univerzalno lepilo; univerzalna čistilna sredstva; univerzalno zdravilo / univerzalni ključi, stroji; punčka je za deklice univerzalna igrača / univerzalni leksikon; univerzalne vžigalice vžigalice, ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev / kraj se je razvil v univerzalno smučarsko središče
// ki velja za več različnih stvari: univerzalno pravilo
4. ki ima veliko različnih dobrih lastnosti, sposobnosti: postal je univerzalen poznavalec literature; ekspr. ta človek je pa res univerzalen
♦ 
filoz. univerzalno načelo načelo, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim; mat. univerzalna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; pravn. univerzalno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti, vesoljno nasledstvo
    univerzálno prisl.:
    univerzalno razgledan in izobražen človek
Število zadetkov: 165