Zadetki iskanja
Pleteršnik
lȋh, adj. unpaarig, ungerade, Cig., Jan., C., Hrušica-Erj. (Torb.); liho število, ungerade Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); lihi dnevi v mescu, Navr. (Let.); liha kost, die Pflugschar (vomer, os impar), Cig.; lih-sodev (v igri), gerade-ungerade, Cig., Pot.-C., Tolm.; = lih ali soda, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
Pleteršnik
rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče-Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); (prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.-C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. (nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.
Pleteršnik
namę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge abmessen, zumessen; n. deset vaganov pšenice, deset vatlov platna; — 2) richten, anlegen, zielen; n. puško, top na koga, na kaj; n. roko; Med Turke je namerjena (sablja), Npes.-K.; n. komu, mit der Hand gegen jemanden zum Schlage ausholen, Gor.; — n. se, seine Richtung nehmen, Jan. (H.); — 3) n. se na kaj, auf etwas stoßen; n. se na koga, mit jemandem zufällig zusammenkommen, ihn treffen; zdaj se bosta lih prav na njega namerila, Dalm.; da se človek nameri na tako praznoverje! LjZv.; slabo se n., unrecht ankommen; — n. se, sich zufällig ereignen, sich treffen; nameri se, da ..., es ereignet sich, dass ...; rad bi bil delal, pa se mu ni nič namerilo, Cv.
Pleteršnik
sǫ́dəlj, -dlja, m. die Pimpernuss ("z okroglim zrnatim semenom tega drevesa se otroci najrajši igrajo igre 'lih ali sodev'"), Ig (Dol.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
sǫ́dəv, -dva, adj. paarig, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); sodve vrstice, Zv.; ("sodl, impar, Meg., ist wohl sodev", Mik. [Et.]; "sodou", Alas.; na "sodil", den ungeraden Zahlen entsprechend, C. (Nov. 1843, 43.); "das fremde lih [= glih] hat die Bedeutungen verschoben", C.); prim. sod (adj.).
Število zadetkov: 6
Dostopnost