Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
zalízati tudi zalizáti -lížem dov. (í á í) 
  1. 1. z lizanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalizati zatrgano obnohtno kožico
    // ekspr. z gladenjem, česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zmočila je glavnik in zalizala lase ob stran; zalizati si štrleč koder las
  2. 2. z lizanjem pozdraviti: mačka (si) rane zaliže / pes je nekaj dni šepal, pa se je kmalu zalizal
  3. 3. ekspr. s svojim učinkovanjem, prisotnostjo povzročiti, da postane kaj gladko, ravno, enako z okolico: dež in sneg zaližeta steze; veter je zalizal stopinje v snegu
  4. 4. nepreh., ekspr. švigniti, zaplapolati: plamen je zalizal do stropa; ogenj se je zalizal že do prvih hiš / biči so zalizali po golih telesih
    zalízati se 
    1. 1. v zvezi s polž potegniti telo v hišico in zapreti ustje z apnenčastim pokrovom: pred zimo se polži zaližejo
    2. 2. ekspr., s prislovnim določilom postati zadržan, nezaupljiv: vsakdo se je zalizal sam vase / zalizati se v molk postati molčeč
    zalízan -a -o: zalizani polži; biti zagrenjen in zalizan sam vase; zalizana rana
SSKJ
zarežáti -ím dov., zarêži in zaréži; zarêžal in zaréžal (á í) 
  1. 1. kazaje zobe oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: mačka je zarežala in zapihala / pes je zarežal v prišleca
  2. 2. slabš. reči z odsekanim, zadirčnim glasom: general je srdito nekaj zarežal / namesto da bi odgovoril, je samo zarežal jezno zavpil
    // s predlogom odsekano, zadirčno spregovoriti s kom: zarežal je na sosedove otroke; jezno je zarežal nad dekletom
    zarežáti se ekspr.  s široko odprtimi usti se zelo glasno zasmejati: ko so ga zagledali, so se vsi zarežali; dobrovoljno, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se zarežati / zarežati se na vsa usta
    // slabš. zasmejati se, posmehniti se: vsi so se zarežali njegovim nerodnostim; zarežal se mu je v obraz; prav nesramno se mu je zarežala
SSKJ
zaspáti -spím dov., zaspì zaspíte; zaspál (á í) 
  1. 1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: legel je in zaspal; mačka se je zvila v klobčič in zaspala; za pol ure lahko še zaspiš; zaspati na straži, med vožnjo; globoko, mirno, trdno zaspati; ekspr. sladko zaspati; skrbi mu niso dale zaspati; ne more zaspati; zaspal je kot čok, polh trdno; zaspal je kot top, kot ubit zelo trdno
    // ekspr. vas je že zaspala / knjiž., z notranjim predmetom zaspati mirno spanje
  2. 2. speč se zadržati kje predolgo: zgodaj me zbudi, da ne bom zaspal; zamudil je službo, ker je zaspal / zaspati vlak zaradi predolgega spanja zamuditi
  3. 3. ekspr. prenehati se v polni meri dogajati, se razvijati: delo je zaspalo; reforma je po prvih uspehih zaspala / revija je kmalu zaspala prenehala izhajati
    // prenehati biti navzoč, dejaven: hrepenenje v srcu je zaspalo; sovraštvo je zaspalo
  4. 4. evfem., navadno s prislovnim določilom umreti: za večno, za vedno zaspati / v krščanskem okolju: vznes. zaspati v Gospodu; zaspati v miru; v osmrtnicah po dolgi bolezni je zaspal naš oče
  5. 5. z dajalnikom, v zvezi z noga, roka postati manj občutljiv, mravljinčast zaradi dalj časa trajajočega pritiska: od dolgega sedenja so mu zaspale noge; roka ji je zaspala
    zaspál -a -o: razorožiti zaspale vojake; mencati zaspalo roko; prim. zaspan
SSKJ
angórka -e ž (ọ̑) pog.  
  1. 1. angorska koza: dlaka angorke
  2. 2. angorska mačka: čistokrvna angorka
SSKJ
dáviti -im nedov., tudi davíla (á ā) s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje: zgrabil ga je za vrat in ga davil; zanka ga je davila za grlo / jok, kašelj ga je davil; brezoseb. davilo jo je v grlu; pren. jeza, skrb, strah davi
// moriti s stiskanjem grla: dihur davi kokoši; mačka davi miši; pren. glad, kuga davi ljudi
● ekspr. izgubila sem se, je davila skozi jok jecljaje, pretrgano govorila
    dáviti se 
    1. 1. težko požirati, kar je obtičalo v grlu: pes se davi s kostjo / ekspr. otrok se davi z močnikom ga nerad, posili jé, požira
      ●       ekspr. krčevito se je davila z besedami težko, pretrgano je izgovarjala besede
    2. 2. imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju: davil se je, a ni mogel bruhati; kar davil se je od smeha
    davèč -éča -e: daveč občutek tesnobe; na grlu je čutil daveče prste
    dávljen -a -o: ugotovili so, da je bila žrtev tudi davljena
SSKJ
izgoníti se -gónim se in zgoníti se zgónim se dov. (ī ọ́) prenehati goniti se: krava se je izgonila
● nizko zdaj pridiga, ko se je izgonil spolno izživel
    izgónjen in zgónjen -a -o: suh kot izgonjena mačka
SSKJ
krókanje -a s (ọ̑) glagolnik od krokati: za krokanje ni imel denarja / po krokanju je imel hudega mačka
SSKJ
máčica -e ž (ā) 
  1. 1. manjšalnica od mačka: mačice in psički se igrajo na dvorišču; mlade mačice; dekle je razposajeno kot mačica / ekspr. našo mačico imamo vsi radi mačko
  2. 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: spoznal sem ljubko mačico / kot nagovor te zebe, mačica
  3. 3. nav. mn. socvetje v obliki podolgovate kepice: mačice se osipajo; vrba je že pognala rumene mačice / leskove mačice
    ♦     bot. socvetje, značilno za skupino brezvenčnic
    // vejica s takim socvetjem: nalomiti mačic
  4. 4. ekspr., redko večja snežinka: redke bele mačice letijo po zraku
SSKJ
máčji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na mačke: mačji glas, rep; mačja šapa / mačja trdoživost / ekspr.: z mačjimi koraki se je bližal hiši tiho, neslišno; imeti mačje oči dobro videti v temi; imeti zelenkaste, podolgovate oči
● ekspr. to ni mačji kašelj to ni majhna, nepomembna stvar; slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču)
♦ bot. mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria; mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; grad. ulica je tlakovana z mačjimi glavami s kroglasto zaobljenimi večjimi kockami ali kamni; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; zool. mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka
    máčje prisl.: mačje uren; po mačje je splezal na drevo; sam.: nekaj mačjega je v njenem izrazu
SSKJ
mìš míši ž (ȉ í) majhen, škodljiv glodavec z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki: miš cvili, gloda; loviti miši; bila je tiho kot miš zelo; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; biti moker kot miš zelo; popolnoma; reven kot cerkvena miš zelo
// past, strup za miši
● ekspr. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; zool. gozdna, hišna, poljska miš
SSKJ
múca -e ž (ȗ) 
  1. 1. ljubk. mačka: muca prede; pobožati muco / otr.: ni, ni, je muca vzela; muca maca
  2. 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: ljubko muco ima / kot nagovor muca, saj si pridna
  3. 3. otr. strdek smrklja (v nosu)
SSKJ
múcika -e ž (ȗ) 
  1. 1. ljubk. mačka: igrati se z muciko
  2. 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: v mestu je spoznal nekaj razvajenih mucik / kot nagovor te zebe, mucika
SSKJ
múcka -e ž (ȗ) 
  1. 1. ljubk. mačka: mucka čepi na peči in prede; mucke se igrajo na dvorišču / okrog mačke je bilo pet (mladih) muck
  2. 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska ali otrok: kakšno (ljubko) mucko ima / kot nagovor te zebe, mucka
  3. 3. nav. mn., pog. socvetje v obliki podolgovate kepice; mačica: vrba že odganja mucke
    // vejica s takim socvetjem: dati mucke v vazo
  4. 4. pog. kosem, kosmič, svaljek: v črnilniku so se nabrale mucke; krpa ne pušča muck; pomesti prah in mucke izpod postelje
  5. 5. otr. strdek smrklja (v nosu): vzeti mucko iz nosa
SSKJ
múliti -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū) 
  1. 1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale
    // zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno
  2. 2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo
    múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog  dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme
SSKJ
nabrusíti in nabrúsiti -im dov. (ī ú) narediti ostro: nabrusiti nož, sekiro / mačka je nabrusila kremplje
● ekspr. pošteno so si nabrusili jezike se pripravili na debato, pogovor; ekspr. nabrusiti pete steči, pobegniti
    nabrúšen -a -o: nabrušeni meči, noži
    ●     jezik ima nabrušen kot britev govori, izraža se spretno in zbadljivo
SSKJ
nasršéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) redko nasršiti: nasršeniti dlako
    nasršéniti se nasršiti se: dlaka se mu je nasršenila / maček se je nasršenil / vprašal je in se ves nasršenil
    nasršénjen -a -o: nasršenjeni brki; nasršenjena mačka
SSKJ
odtŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) nar., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: vrata je le odtrznila in pogledala v sobo
    odtŕznjen -a -o: mačka je smuknila skozi odtrznjena vrata
SSKJ
podvíti -víjem dov. (í) z zvijanjem spraviti pod kaj: podviti krilo pod kolena; podvila si je roke pod brado / mačka je podvila rep
// redko priviti: podviti petrolejko
    podvít -a -o: sedeti na podvitih nogah
SSKJ
poprêsti -prêdem in poprésti -prédem dov., stil. poprèl poprêla in popréla (é; ẹ́) s predenjem porabiti: vse predivo so že popredle
● mačka se je podrgnila obenj in komaj slišno popredla krajši čas predla
SSKJ
prekrókati -am dov. (ọ̑) pog. krokajoč prebiti, preživeti: vso noč je prekrokal
    prekrókan -a -o: po prekrokani noči je imel hudega mačka
Število zadetkov: 155