Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Hipolit
narejen deležnik

PRIMERJAJ: narediti, narediti (se)

Prekmurski
narétci tudi naréci prisl. redko, naredko: málo trávo, i jáko narci sze odlocsi edna od ti drügi KAJ 1870, 138; gde je meszo na reci vidlivi goszt AIP 1876, br. 7, 3
Celotno geslo Etimološki
narkọ̑za -e ž
Celotno geslo Frazemi
obràz Frazemi s sestavino obràz:
glédati smŕti v obràz, krí je zalíla kómu obràz, ne môči poglédati v obràz kómu, obràz se je podáljšal kómu, obràz se je zmračíl kómu, pokazáti svój právi obràz, povédati kómu resníco v obràz, povédati v obràz kómu kàj, smejáti se v obràz kómu, sóditi kóga po obrázu, vréči kómu rokavíco [v obràz], z dvéma obrázoma, zabrúsiti kómu resníco v obràz, zréti smŕti v obràz
Celotno geslo ePravopis
Plavški Rovt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Plavškega Rovta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Jesenice
IZGOVOR: [pláu̯ški rôu̯t], rodilnik [pláu̯škega rôu̯ta]
BESEDOTVORJE: Plavškorovtar in Rovtar, Plavškorovtarka in Rovtarka, Plavškorovtarjev in Rovtarjev, Plavškorovtarkin in Rovtarkin, plavškorovtarski in rovtarski
Celotno geslo eSSKJ
podlések podléska in podlêsek podlêska samostalnik moškega spola [podlésək] in [podlêsək]
    1. strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Colchicum autumnale; SINONIMI: iz botanike jesenski podlesek
    2. rastlina z ozkimi listi z belo črto in vijoličastimi cvetovi, ki spomladi poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Crocus vernus
    3. iz zoologije manjši glodalec z rdečkasto rumenim trupom, belim trebuhom in tacami ter košatim repom; primerjaj lat. Muscardinus avellanarius
STALNE ZVEZE: jesenski podlesek
ETIMOLOGIJA: iz *podles ‛podrast’ iz ↑pod + ↑les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
pogôvor Frazemi s sestavino pogôvor:
pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogôvor za okróglo mízo
SSKJ²
poljána -e ž (á) knjiž.
1. obdelan, kultiviran svet, zlasti glede na lep videz: cvetna, narcisna, žitna poljana / v grški in rimski mitologiji elizijske poljane
2. obsežnejši, razmeroma raven svet; polje: na južnem delu poljane bodo zgradili novo naselje / ko je bil v Parizu, se je večkrat sprehajal po Elizejskih poljanah
● publ. bele poljane smučišča; pesn. bojna poljana bojišče
Celotno geslo Sinonimni
poljána -e ž
knj.izroč. obdelani, kultivirani svet, zlasti glede na lep videzpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. poljanica
GLEJ ŠE SINONIM: polje
GLEJ ŠE: bojišče
SSKJ²
poljánica -e ž (á)
manjšalnica od poljana: poljanica cvetočih narcis / na poljanici pred okopi so se pokazali prvi napadalci na ravnici
SSKJ²
prepróga -e ž (ọ̄)
1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / rdeča preproga preproga rdeče barve, razgrnjena ob slovesnem sprejemu pomembnih gostov, slavnih osebnosti / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga
2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev
● leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo
♦ tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe na gosto druga za drugo v več pasovih
Svetokriški
prisega -e ž prisega: ſvoje blagu s' folsh perſego or. ed. predajaio (V, 608) ǀ ſo pred Rihtariam s'perſego or. ed. sprizhuali zhes S. Narciſsa Shkoffa (II, 402) ǀ imate ozhitnu s' vasho persego or. ed. poterdit (V, 441)
Botanika
privênček -čka m
Celotno geslo Frazemi
rešêto Frazemi s sestavino rešêto:
bíti na rešêtu, bíti v sítu in rešêtu, dáti kóga/kàj na rešêto, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti spomín kot rešêto, kot rešêto, možgáni kóga so [kot] rešêto, ostáti na rešêtu, pásti skozi rešêto, prebiti se skózi rešêto, príti na rešêto, správiti kàj skozi rešêto, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, znájti se na rešêtu
SSKJ²
rumèn2 -êna -o prid. (ȅ é)
ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet; rumena bluza; šopek belih in rumenih narcis; rumeno klasje, listje; bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen; slamnato, zlato rumen; rumen kot kanarček, vosek; rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju)
// ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje
// ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba
● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska
♦ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad
    rumêno prisl.:
    rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen
    ●     ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko
    rumêni -a -o sam.:
    zmagali so rumeni; dekle v rumenem
SSKJ²
rumenocvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki ima rumen cvet: šopek rumenocvetnih narcis
Pravopis
rumenocvéten -tna -o (ẹ̑)
rumenocvétni -a -o (ẹ̑) ~e narcise
Celotno geslo eSSKJ
sadíst sadísta samostalnik moškega spola [sadíst]
    kdor doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Sadist iz ↑sadizem
SSKJ²
síljenka -e ž (ȋ)
agr. siljena rastlina: vzgajati siljenke; hijacinte, narcise in druge siljenke
SSKJ²
sladkôben -bna -o prid., sladkôbnejši (ó ō)
1. nekoliko sladek: sladkobna pijača / ekspr. sladkoben vonj narcis
2. ekspr. zelo, pretirano prijazen: biti preveč sladkoben / govoriti s sladkobnim glasom; pridobiti koga s sladkobnim smehom
// pretirano čustven: sladkoben film, roman
// nenaraven, izumetničen: sladkobne razglednice / odbijala ga je s svojim sladkobnim vedenjem
    sladkôbno prisl.:
    sladkobno govoriti; sladkobno otožna pesem
Število zadetkov: 112