Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol
1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti
2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti
5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti
6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih
Pleteršnik
iskər, adv. knapp neben, Habd.-Mik.; isker obrezati, glatt beschneiden, C.; — iz + kraj, Mik. (Et.).
Pleteršnik
neprídən, -dna, adj. 1) unnütz, nutzlos; nepridne besede, Trub., Dalm.; nepridne reči govoriti, Dalm.; obrezati nepridne mladike, Bas.; nepridno modrovanje, Vod. (Izb. sp.); — nichtsnutzig, schlecht; nepridni opravljavci, Dalm.; za nepridnimi maliki hoditi, Dalm.; n. hlapec, Guts. (Res.); — 2) unfleißig, Cig.
Celotno geslo Hipolit
obrezan deležnik

PRIMERJAJ: obrezati

Celotno geslo Megiser
obrezan deležnik
Pleteršnik
obrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. beschneiden; nohte si o.; o. trto; o. kamen, den Stein behauen, Cig., Jan.; les o., Bauholz zuhauen, Cig.; drevje o., die Bäume ausschneiteln, Cig.; — otroka o. (pri Judih), Cig. i. dr.; — den Schnitt im Weingarten beenden: ali ste že obrezali?
Prekmurski
obrèzati -réžem tudi obréjzati -réjžem dov.
1. obrezati, odrezati kaj od celote: Nojétje szo trdi, csesztô sze morejo obrezati KAJ 1870, 34
2. obredno odrezati sprednji del kožice na spolnem udu: vlovlenyé 'Zidovov ga obrej'ze KŠ 1771, 631
obrèzati se -réžem se tudi obréjzati se -réjžem se obredno dati se obrezati: je nej primárjani, naj ſze obrej'ze KŠ 1771, 559; kaj, csi ſze ne obrej'zete ne morete ſze zvelicsati KŠ 1771, 388; ka bi ſze obrezalo to dejte KŠ 1771, 169
obrézani tudi obréjzani -a -o obrezan: Obrezan ſzam ouſzmi dén KŠ 1771, 596; Obrezani je ſto pozváni KŠ 1771, 502; Na ouſzmi dén je on obrejzani BKM 1789, 50
Celotno geslo Hipolit
obrezati glagol

PRIMERJAJ: obrezan

Vorenc
obrezati dov., F10, accidere, obrésati, perrésati, ſe kai permeriti; amputo, -are, odſékati, odréẛati, obréẛati; circumcidere, okuli obréẛati; circuncidere, obréẛati; circunscindere, okuli obréẛati, obṡékati; desecare, odshagati, ali obréṡati; desecare vitem, terto obréṡati; exputare, okléſtiti, obréṡati; exungulare, nohty obréṡati, parkle iſtergati; putare vites, terſje, ali vinṡke térte obréṡati
Svetokriški
obrezati -režem dov. obrezati, tj. 1. odrezati del prepucija: on, njegovi otrozy, inu drushina ſe imaio obresat nedol. ǀ dokler ſo bili vshe per lejtah, ſe ſo sramovali puſtiti obresat nedol. ǀ ta mladi Firsht Sichen ſe je bil taku mozhnu ſalubil v'to lepo Dekilzo Dino, de ſe je bil puſtil obreſat nedol. ǀ Abraham de bi exempel dal ſvojm otrokam, inu hlapzom, nerpoprei ſam ſebe obreshe 3. ed. ǀ Sephora kadar letu vidi prezej popade otroka, ter ga ſama obrejshe 3. ed. ǀ on nej obresal del. ed. m ſvojga Synu ǀ ta oſſmi dan ſo bily Chriſtuſa obresali del. mn. m 2. obdelati z rezilom: Draksler on nej ſtuaril taiſti zhok, temuzh li ga je obreſal del. ed. m
Celotno geslo Megiser
obrezati dovršni glagol
Besedje16
obrezati glag. dov. ♦ P: 15 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
obrę́zati se, -zam se, vb. impf. = obregati se, unwillig o. trotzig antworten: neukretno se obrezati in sračiti, Levst. (Zb. sp.); — sich zieren, M., Rib.; — koren: ręg-; prim. režati.
Besedje16
obrezati se1 [obrezam se] glag. nedov. ♦ P: 2 (KPo 1567, DB 1584)
Besedje16
obrezati se2 [obrežem se] glag. dov. ♦ P: 4 (TT 1557, TT 1560, TT 1581-82, DB 1584)
Pleteršnik
obrę́zən, -zna, adj. trotzig, schlimm, Guts., Mur., Cig., C.; — prim. obrezati se.
Pleteršnik
obrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad obrezati; beschneiden; les o., Bauholz zuhauen, Cig.; kamen o., einen Stein behauen, Cig.
Pleteršnik
obrezováti se, -ȗjem se, vb. impf. = obrezati se, obregati se, unwillig oder trotzig antworten, C.; — o. se nad kom, jemanden schelten, auf jemanden losschreien, C.; = zadirati se nad kom, Z.
Vorenc
obsekati dov., F6, circumsecare, obſékati, okléſtiti; circunscindere, okuli obréẛati, obṡékati; circunsecare, okuli obſekati, obṡhagati; destringere, poſékati, podréti, obſékati, okléſtiti; interlucare, enu drivu obſékati, okléſtiti; truncare, odſékati, odrobiti, okruliti, obſékati
Vorenc
odrezati dov., F14, abscídere, odréẛati; abscíndere, prózh odréẛati; ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati; amputo, -are, odſékati, odréẛati, obréẛati; denasare, nus odréṡati, ob nus perpraviti; elingvare, jeṡik odréṡati; malleolus, -li, tudi ena leitoṡhnîa mladiza na vinṡki terti, katera ſe odreṡhe inu pogroba; praecidere, preſékati, odſékati, odréṡati; praesegmen, -nis, odreiṡik, kar ſe prózh odreiṡhe, ali odſeik; recidere, â caedo, odſékati, odréṡati; rescindere, reſſékati, ſeſſékati, reṡréṡati, odréṡati, odreṡovati; saccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih krade, ali moſhnó odréṡhe; sarmentum, -ti, tú riṡjè od vinṡkih tert, tú kar ſe od nyh odreiṡhe; supputare, ſpodreiṡati, ſpúd odreiṡati
Število zadetkov: 29