zvŕst -í ž (ȓ)
1. kar v okviru kake celote tvorijo posamezne oblike pojavov ali stvari z določeno skupno lastnostjo: deliti kaj na zvrsti; zvrsti iger
2. navadno s prilastkom pojavna oblika česa glede na to, kar izraža določilo: različne slikarske, umetnostne zvrsti; zvrsti zabavne glasbe; zvrsti in podzvrsti
// jezikosl. pojavna oblika jezika na določenem področju človekovega udejstvovanja: proučevati jezikovne zvrsti; glavne zvrsti jezika / časopisna zvrst; časovne, funkcijske, socialne zvrsti; umetniška zvrst
3. lit., navadno v zvezi književna zvrst najvišja sistematska skupina pri delitvi književnih del: ukvarja se z vsemi književnimi zvrstmi: liriko, epiko in dramatiko; pregovor je ljudska književna zvrst
4. navadno s prilastkom kulturne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste; sorta: križati različne zvrsti; kakovostne zvrsti jabolk, pšenice
5. gozd. najnižja sistematska kategorija pri drevesnih vrstah: zvrst drevesne vrste
6. voj. del armade glede na usposobljenost za vojaške dejavnosti na kopnem, na morju ali v zraku: sodelovale so vse zvrsti vojske
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
žáganje -a s (ȃ)
1. glagolnik od žagati: žaganje ga je utrudilo; žaganje debla, veje; odpadki pri žaganju / žaganje drv, hlodov / koza za žaganje / žaganje škržatov / žaganje spečega / sodelovati pri žaganju predsednika
2. drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju: pomesti žaganje; z žaganjem posuta tla; kup žaganja / peč na žaganje
3. slabš. suha, pusta, brezokusna jed: tega žaganja ne bo nihče jedel
// pusto, nekvalitetno delo, besedilo brez notranje povezanosti: ne mara brati tega žaganja; te pesmi so solzavo žaganje
1. glagolnik od žagati: žaganje ga je utrudilo; žaganje debla, veje; odpadki pri žaganju / žaganje drv, hlodov / koza za žaganje / žaganje škržatov / žaganje spečega / sodelovati pri žaganju predsednika
2. drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju: pomesti žaganje; z žaganjem posuta tla; kup žaganja / peč na žaganje
3. slabš. suha, pusta, brezokusna jed: tega žaganja ne bo nihče jedel
// pusto, nekvalitetno delo, besedilo brez notranje povezanosti: ne mara brati tega žaganja; te pesmi so solzavo žaganje
SSKJ²
žágica -e ž (ȃ)
manjšalnica od žaga: list žagice / vpeti žagico; nazobčan kot žagica / modelarska, rezbarska žagica; žagica za rezljanje
manjšalnica od žaga: list žagice / vpeti žagico; nazobčan kot žagica / modelarska, rezbarska žagica; žagica za rezljanje
SSKJ²
žalítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od žaliti: biti kaznovan zaradi žalitve uradne osebe; besedna žalitev; huda, nesramna žalitev; pogoste žalitve / žalitev časti, ugleda / to je žalitev Boga
// kar koga žali: zavrnitev darila bi bila žalitev; preslišati, ekspr. požreti žalitev; maščevati se za žalitve
glagolnik od žaliti: biti kaznovan zaradi žalitve uradne osebe; besedna žalitev; huda, nesramna žalitev; pogoste žalitve / žalitev časti, ugleda / to je žalitev Boga
// kar koga žali: zavrnitev darila bi bila žalitev; preslišati, ekspr. požreti žalitev; maščevati se za žalitve
SSKJ²
žáljenje in žaljênje -a s (ā; é)
glagolnik od žaliti: opravičiti se zaradi žaljenja; žaljenje sodišča / žaljênje časti
glagolnik od žaliti: opravičiti se zaradi žaljenja; žaljenje sodišča / žaljênje časti
SSKJ²
žalovánje -a s (ȃ)
glagolnik od žalovati: žalovanje sorodnikov, prijateljev; žalovanje za očetom / žalovanje za minulimi časi / ko je čas žalovanja minil, je spet začela nositi svetlejše obleke
// stanje, ko se zaradi smrti koga ali zaradi velike nesreče ne prirejajo zabavne prireditve, se izobesijo žalne zastave: oblast je razglasila žalovanje / javno žalovanje; narodno žalovanje; dan žalovanja
glagolnik od žalovati: žalovanje sorodnikov, prijateljev; žalovanje za očetom / žalovanje za minulimi časi / ko je čas žalovanja minil, je spet začela nositi svetlejše obleke
// stanje, ko se zaradi smrti koga ali zaradi velike nesreče ne prirejajo zabavne prireditve, se izobesijo žalne zastave: oblast je razglasila žalovanje / javno žalovanje; narodno žalovanje; dan žalovanja
SSKJ²
žár -a in -ú m (ȃ)
1. močna, zlasti rdečkasta svetloba: žar na zahodu ugaša; jutranji, večerni žar / knjiž. žar novega dne zarja, zora / lunin žar; žar bliska, požara je razsvetlil okolico; žar sonca, zvezd / knjiž. žar draguljev sijaj, lesk
// knjiž. velika pripeka, vročina: umakniti se z opoldanskega žara v senco; poletni žar
2. goreča, tleča snov: pogasiti, razpihati žar; razgorevanje žara
// svetloba, ki jo daje taka snov: žar dogorevajoče sveče je medlo osvetljeval prostor
// toplota, ki jo daje taka snov, zlasti žerjavica: greti se ob žaru ognja; zažgati meso na premočnem žaru / peči jedi na žaru, nad žarom
3. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico: prenesti, prestaviti žar; peči, popeči, speči na žaru; stresti oglje na žar / na žaru pečene ribe; dobrote, jedi, specialitete z žara / električni, plinski žar / segreti žar v pečici
4. visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti: pesnika navdaja nenavaden žar; biti poln notranjega žara / imeti veliko žara za skupno stvar biti zelo zavzet zanjo / govoriti, peti z žarom; lotiti se dela z mladostnim žarom in navdušenjem
// z oslabljenim pomenom izraža pomen samostalnika, na katerega se veže: žar ljubezni ugaša; žar upanja še tli v njem
5. glagolnik od žareti: žar segrete kovinske palice, žice / opazovati žar sonca / žar večernega neba / segreti do žara
● knjiž. tvoj pogled je v mojem srcu zanetil žar vzbudil močno ljubezensko čustvo; knjiž. žar njegove osebnosti je začel ugašati privlačnost, priljubljenost; knjiž. slepi ga žar svetlobe močna, slepeča svetloba
1. močna, zlasti rdečkasta svetloba: žar na zahodu ugaša; jutranji, večerni žar / knjiž. žar novega dne zarja, zora / lunin žar; žar bliska, požara je razsvetlil okolico; žar sonca, zvezd / knjiž. žar draguljev sijaj, lesk
// knjiž. velika pripeka, vročina: umakniti se z opoldanskega žara v senco; poletni žar
2. goreča, tleča snov: pogasiti, razpihati žar; razgorevanje žara
// svetloba, ki jo daje taka snov: žar dogorevajoče sveče je medlo osvetljeval prostor
// toplota, ki jo daje taka snov, zlasti žerjavica: greti se ob žaru ognja; zažgati meso na premočnem žaru / peči jedi na žaru, nad žarom
3. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico: prenesti, prestaviti žar; peči, popeči, speči na žaru; stresti oglje na žar / na žaru pečene ribe; dobrote, jedi, specialitete z žara / električni, plinski žar / segreti žar v pečici
4. visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti: pesnika navdaja nenavaden žar; biti poln notranjega žara / imeti veliko žara za skupno stvar biti zelo zavzet zanjo / govoriti, peti z žarom; lotiti se dela z mladostnim žarom in navdušenjem
// z oslabljenim pomenom izraža pomen samostalnika, na katerega se veže: žar ljubezni ugaša; žar upanja še tli v njem
5. glagolnik od žareti: žar segrete kovinske palice, žice / opazovati žar sonca / žar večernega neba / segreti do žara
● knjiž. tvoj pogled je v mojem srcu zanetil žar vzbudil močno ljubezensko čustvo; knjiž. žar njegove osebnosti je začel ugašati privlačnost, priljubljenost; knjiž. slepi ga žar svetlobe močna, slepeča svetloba
SSKJ²
žarênje -a s (é)
glagolnik od žareti: žarenje je postalo izrazitejše; močno žarenje žerjavice / segreti kovino do žarenja / žarenje sonca, zvezd / žarenje večernega neba / žarenje jesenskega gozda
glagolnik od žareti: žarenje je postalo izrazitejše; močno žarenje žerjavice / segreti kovino do žarenja / žarenje sonca, zvezd / žarenje večernega neba / žarenje jesenskega gozda
SSKJ²
žarjênje -a s (é)
glagolnik od žariti: žarjenje žice; temperatura, trajanje žarjenja; žarjenje in kaljenje / žarjenje jekla pri določeni temperaturi
glagolnik od žariti: žarjenje žice; temperatura, trajanje žarjenja; žarjenje in kaljenje / žarjenje jekla pri določeni temperaturi
SSKJ²
ždênje -a s (é)
glagolnik od ždeti: ždenje starih ljudi na klopi pred hišo; naveličati se ždenja doma
glagolnik od ždeti: ždenje starih ljudi na klopi pred hišo; naveličati se ždenja doma
SSKJ²
SSKJ²
žebljíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od žebelj: zabijati žebljičke v podplat; žebljički za obešanje slik; kovinski, lesen žebljiček; glavica, konica žebljička / risalni žebljiček kratek žebljiček s široko glavo zlasti za pritrjevanje papirja na les; tapetniški žebljiček s širšo glavo za pritrjevanje tapetniškega blaga, jute na okvir
manjšalnica od žebelj: zabijati žebljičke v podplat; žebljički za obešanje slik; kovinski, lesen žebljiček; glavica, konica žebljička / risalni žebljiček kratek žebljiček s široko glavo zlasti za pritrjevanje papirja na les; tapetniški žebljiček s širšo glavo za pritrjevanje tapetniškega blaga, jute na okvir
SSKJ²
žebránje -a s (ȃ)
glagolnik od žebrati: iz sobe se je slišalo žebranje molitve / žebranje tolažilnih besed / naraščajoče žebranje glasov
glagolnik od žebrati: iz sobe se je slišalo žebranje molitve / žebranje tolažilnih besed / naraščajoče žebranje glasov
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
želíranje -a s (ȋ)
glagolnik od želirati: želiranje džemov in marmelad; sredstvo za želiranje / preizkus želiranja preizkus, s katerim se ugotavlja, ali se ohlajena masa strdi v žele
glagolnik od želirati: želiranje džemov in marmelad; sredstvo za želiranje / preizkus želiranja preizkus, s katerim se ugotavlja, ali se ohlajena masa strdi v žele
SSKJ²
žêljica -e ž (é)
ekspr. manjšalnica od želja: željica je zrasla v veliko željo; ima eno samo željico
ekspr. manjšalnica od želja: željica je zrasla v veliko željo; ima eno samo željico
SSKJ²
želódček -čka m (ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od želodec: otroški želodček ne prenese mastne hrane; zdraviti si želodček z brinovčkom / kupiti kilogram piščančjih želodčkov / žejni in lačni želodčki so hitro posedli za mizo otroci
♦ zool. medni želodček razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano
nav. ekspr. manjšalnica od želodec: otroški želodček ne prenese mastne hrane; zdraviti si želodček z brinovčkom / kupiti kilogram piščančjih želodčkov / žejni in lačni želodčki so hitro posedli za mizo otroci
♦ zool. medni želodček razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano
SSKJ²
želódek -dka m (ọ̄)
ekspr. manjšalnica od želod: storžki in želodki / novoletna voščilnica z želodki; verižica z zlatim želodkom
♦ zool. morski rak, katerega na podlago pritrjeno telo obdajajo apnenčaste ploščice, Balanus
ekspr. manjšalnica od želod: storžki in želodki / novoletna voščilnica z želodki; verižica z zlatim želodkom
♦ zool. morski rak, katerega na podlago pritrjeno telo obdajajo apnenčaste ploščice, Balanus
SSKJ²
žémljica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od žemlja: dišeče, sveže žemljice; žemljica z maslom / ekspr. blago se prodaja kot vroče žemljice se dobro prodaja, hitro poide
manjšalnica od žemlja: dišeče, sveže žemljice; žemljica z maslom / ekspr. blago se prodaja kot vroče žemljice se dobro prodaja, hitro poide
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 660
- 661
- 662
- 663
- 664
- 665
- 666
- ...
- 668
- Naslednja »
Število zadetkov: 13344
Dostopnost