Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
Bonifácij -a m z -em oseb. i. (á) |eden od ledenih mož; ime več papežev|
Bonifácijev -a -o (á)
Pravopis
cépati -am tudi cêpati -am nedov. -ajóč, -áje; cépanje tudi cêpanje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Sadje ~a na tla; poud.: ~ od utrujenosti |padati|; Prebivalstvo ~a od lakote |umira|; Drug za drugim so cepali v dvorano |prihajali|
Pravopis
částen -tna -o; -ejši -a -e (á; á) ~a služba; Vsako delo je ~o
částni -a -o (á) ~ član; poud. biti ~a izjema |boljši od drugih|
částnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
čèm [če tudi čə] sedanjik od hoteti (ȅ; ə̏); gl. hoteti
Pravopis
člének -nka m (ẹ̑) ~i na prstih; pokr. gaziti blato do ~ov do gležnjev; poud. ~ v verigi dogodkov |eden od dogodkov|; jezikosl. vprašalni ~
Pravopis
črnàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) modrikastočrn (od udarca): ~ obraz
črnávost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
dávišnji -a -e (á; ȃ) pešaj. ~ dogovor |od zjutraj istega dne|
Pravopis
d. c. okrajš. da capo |od začetka|
Pravopis
de.. [poudarjeno dè] predp. |raz.., od.., iz.., ne..| decentralizírati, degradírati, dehidrírati, demaskírati, demilitarizírati, demoralizírati, devalvírati; defenzíva, degresíja
Pravopis
degažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; degažíranje (ȋ) šport. |brcniti, vreči žogo od vrat|
Pravopis
délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
Pravopis
derivatíven -vna -o (ȋ)
derivatívni -a -o (ȋ) pravn. ~a pravica |pridobljena od pravnega prednika|
derivatívnost -i ž, pojm. (ȋ) pravn.
Pravopis
dezertácija -e ž (á) |pobeg od vojakov ali iz boja|
Pravopis
distálen -lna -o (ȃ) anat. |od trupa bolj oddaljen|
distálni -a -o (ȃ) ~ del kosti
distálnost -i ž, pojm. (ȃ) anat.
Pravopis
distancírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; distancíranje (ȋ) kaj ~ konstrukcijske elemente razmakniti
distancírati se -am se (ȋ) publ. od česa ~ ~ ~ razprave |odkloniti, zavračati razpravo|
Pravopis
dolína -e ž (í) rodovitna ~; zem. (kraška) ~ vrtača; poud. Ta svet je solzna ~ |kraj trpljenja, težav|; iron. ~ šentflorjanska |Slovenija|; star. priti čez hribe in ~e od daleč
Pravopis
domobéžen -žna -o (ẹ́) neobč. |ki beži od doma|
domobéžnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč.
Pravopis
domobéžnik -a m, člov. (ẹ̑) neobč. |ubežnik od doma|
domobéžnica -e ž, člov. (ẹ̑) neobč.
domobéžničin -a -o (ẹ̑) neobč.
Pravopis
drhtéti -ím nedov. dŕhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; drhtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ od mraza; poud. ~ od žalosti |biti zelo žalosten|
Pravopis
drugód drug. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tudi ~ sem hotel na vrh, a le po tej poti je mogoče; ~, po mestih ali vaseh, se živi mirneje kot tule pri vas; Jaz sem od ~, ne od tod
Število zadetkov: 1099