Zadetki iskanja
Pravopis
skoprnéti skoprním dov. skoprnênje; drugo gl. koprneti (ẹ́ í) poud. ~ od sreče |zaradi močnega čustva postati nemočen|; star.: ~ od strahu odreveneti; ~ od želje izhirati, oslabeti
Pravopis
Pravopis
slép -a -o; bolj ~ (ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ človek; poud.: ~ privrženec stranke |nekritičen, nesamostojen|; ~o delovanje |nenačrtno, naključno|; ~o posnemanje |popolnoma nekritično|; ~o zaupanje |brez premisleka|; nevtr.: ~ na eno oko; biti ~ od rojstva; poud. slep od česa biti ~ ~ jeze |nesposoben razsodno misliti, presojati|; biti ~ ~ ljubezni |nekritičen do ljubljene osebe|; slep za koga/kaj biti ~ ~ barve; poud. biti ~ ~ težave drugih |ne jih opaziti|
slépi -a -o (ẹ́) ~ tir; poud. najti izhod iz ~e ulice |iz neprijetnega, zapletenega položaja|
slépi -ega m, člov. (ẹ́) dom ~ih
na slépo nač. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) ~ ~ streljati |ne da bi (po)meril|
slepóst -i tudi slépost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́)
slépi -a -o (ẹ́) ~ tir; poud. najti izhod iz ~e ulice |iz neprijetnega, zapletenega položaja|
slépi -ega m, člov. (ẹ́) dom ~ih
na slépo nač. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) ~ ~ streljati |ne da bi (po)meril|
slepóst -i tudi slépost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́)
Pravopis
slovó -ésa s, pojm. (ọ̑ ẹ́; ọ̑ ẹ̑) ~ od domačih; dati roko v ~; molk ob ~esu, pri ~esu; poud.: ~ od mladosti |prenehanje, konec mladosti|; dati ~ kajenju |odvaditi se kajenja|; spregovoriti v zadnje ~ |ob pogrebu|; star.: vzeti ~ od koga posloviti se; dati roko k ~esu v slovo, za slovo; knj. pog. priti po ~ se poslovit
Pravopis
strán1 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ)
1.
a) ~i neba; leva ~ telesa; vrt na zadnji ~i hiše; veter piha z zahodne ~i; poud. druga ~ medalje |drugi, nasprotni vidik|; urad. dobiti odobritev s ~i pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa
b) dobre ~i poletja; Po eni ~i zdravilo pomaga, po drugi ~i škoduje; biti po materini ~i Slovenec; prestopiti na nasprotnikovo ~, na ~ nasprotnikov
2. s ceste zaviti na ~; pripeljati s ~i; poud. od ~i kaj izvedeti |posredno, ne naravnost|; prakt.sp. dati kaj na ~ odložiti; prihraniti; shraniti; poud. stati komu ob ~i |pomagati komu, podpirati koga|
3. končati besedilo na sredini ~i; pri navajanju vira Slovenski pravopis 1962, stran 35
1.
a) ~i neba; leva ~ telesa; vrt na zadnji ~i hiše; veter piha z zahodne ~i; poud. druga ~ medalje |drugi, nasprotni vidik|; urad. dobiti odobritev s ~i pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa
b) dobre ~i poletja; Po eni ~i zdravilo pomaga, po drugi ~i škoduje; biti po materini ~i Slovenec; prestopiti na nasprotnikovo ~, na ~ nasprotnikov
2. s ceste zaviti na ~; pripeljati s ~i; poud. od ~i kaj izvedeti |posredno, ne naravnost|; prakt.sp. dati kaj na ~ odložiti; prihraniti; shraniti; poud. stati komu ob ~i |pomagati komu, podpirati koga|
3. končati besedilo na sredini ~i; pri navajanju vira Slovenski pravopis 1962, stran 35
Pravopis
strán2 smer. prostor. prisl. (ȃ)
1. iti, steči ~; spoditi ~; brž ~; ~ od tod; zaviti ~ od ceste; poud. Misli so mu uhajale ~ od knjige |ni bral zbrano|; v medmetni rabi ~, je zakričal nad otroki
2. spraviti madeže ~; vreči konzervo ~; poud. To je ~ vržen denar |zapravljen, nekoristno porabljen|
na strán smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) olepš. iti ~ ~ |na malo, veliko potrebo|
1. iti, steči ~; spoditi ~; brž ~; ~ od tod; zaviti ~ od ceste; poud. Misli so mu uhajale ~ od knjige |ni bral zbrano|; v medmetni rabi ~, je zakričal nad otroki
2. spraviti madeže ~; vreči konzervo ~; poud. To je ~ vržen denar |zapravljen, nekoristno porabljen|
na strán smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) olepš. iti ~ ~ |na malo, veliko potrebo|
Pravopis
térjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; térjanje (ẹ̑) koga za kaj ~ dolžnika za dolg; ~ plačilo škode; neobč. terjati kaj od koga Od njega ne smemo ~ preveč zahtevati; neobč.: ~ svoje pravice odločno zahtevati; Nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je bilo
Pravopis
tù1 kaz. prisl. zaim. (ȕ)
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|
Pravopis
vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju
Pravopis
vážen -žna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ podatek pomemben, tehten; star. reči kaj z ~im glasom tehtnim, resnim; knj. pog. biti preveč ~ bahav, postavljaški; važen za koga/kaj Prehrana je ~a ~ otrokov razvoj pomembna
vážno -ega s, pojm. (á) ločiti ~ od nevažnega pomembno od nepomembnega
vážnost -i ž, pojm. (á) ~ odločitve pomembnost; knj. pog. fantova ~ bahaštvo, postavljaštvo; publ. Stvar je velike ~i zelo pomembna
vážno -ega s, pojm. (á) ločiti ~ od nevažnega pomembno od nepomembnega
vážnost -i ž, pojm. (á) ~ odločitve pomembnost; knj. pog. fantova ~ bahaštvo, postavljaštvo; publ. Stvar je velike ~i zelo pomembna
Pravopis
vlážen -žna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ robec; poud. ~o čelo |znojno|; Perilo je še ~o; vlažen od česa tla, ~a ~ rose; poud. od ganjenosti ~e oči |solzne|
vlážni -a -o (á) zdrav. ~ ekcem
vlážno -ega s, pojm. (á) uspevati na ~em
vlážnost -i ž, pojm. (á)
vlážni -a -o (á) zdrav. ~ ekcem
vlážno -ega s, pojm. (á) uspevati na ~em
vlážnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
vsèpovsód cel. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȅọ̑) poud.: ~ še leži sneg |povsod|; priti od ~ |od vseh strani|; hoditi ~ |po vseh poteh|
Pravopis
vstáti vstánem dov. -i -íte; vstàl -ála, vstàt, star. vstávši; (vstàt) (á ȃ) ~ izza mize, s stola; ~ ob šestih; ver. ~ od mrtvih; poud.: ~ z levo nogo |biti nerazpoložen|; Sonce je vstalo |vzšlo|; vstati komu poud. Vstal mu je dvom |podvomil je|; knj. pog. ~ invalidu v avtobusu odstopiti sedež; poud. vstati od česa ~ ~ učenja |ga prekiniti|; poud. vstati proti komu/čemu ~ ~ krivicam |nasprotovati krivicam|; ~ ~ okupatorju |upreti se|
Pravopis
zád mestov. prostor. prisl. (ȃ) knj. pog. zadaj: usesti se ~; skrivati se ~ za ograjo; napasti od ~; ogledovati kaj od spred in od ~ z vseh strani
Pravopis
zahtévati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zahtévanje (ẹ́) koga/kaj ~ denar; ~ direktorja; publ. Cesta je zahtevala štiri žrtve V prometni nesreči so umrli štirje ljudje; zahtevati kaj od koga/česa ~ potne liste od potnikov; zahtevati za kaj Koliko ~aš ~ avto
Pravopis
zamrgoléti -ím dov. zamrgolênje; drugo gl. mrgoleti (ẹ́ í) Mravlje so zamrgolele po mravljišču; poud., s smiselnim osebkom zamrgoleti koga/česa Na ulicah je zamrgolelo ljudi |Ljudje so se pojavili v velikem številu|; zamrgoleti od koga/česa Planine so zamrgolele od planincev |V planine je prišlo veliko planincev|
Pravopis
zaviséti● -ím dov. zavísi -íte; zavísel -éla; zavisênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) biti odvisen: od koga/česa Od vas ~i, kako bo
Pravopis
zblaznéti -ím dov. zblaznênje; drugo gl. blazneti (ẹ́ í) ~ v zaporu; poud. zblazneti od česa skoraj ~ od strahu |zelo se prestrašiti|
Pravopis
zgôraj mestov. prostor. prisl. (ó)
1. V dolini je vas, ~ pa grad; daleč, tu visoko ~; ~ na podstrešju; na drugi strani ~; °~ navedene priče navedene priče; Zlezi s stolpa, ~ ni več varno; knj. pog., poud. sončiti se ~ brez |brez zgornjega dela kopalne obleke|
2. poud.: ~ mu niso bili naklonjeni |nadrejeni|; Želel je biti uspešen, biti čim bolj ~ |na boljšem položaju|; dobivati ukaze od ~ |od nadrejenih|
1. V dolini je vas, ~ pa grad; daleč, tu visoko ~; ~ na podstrešju; na drugi strani ~; °~ navedene priče navedene priče; Zlezi s stolpa, ~ ni več varno; knj. pog., poud. sončiti se ~ brez |brez zgornjega dela kopalne obleke|
2. poud.: ~ mu niso bili naklonjeni |nadrejeni|; Želel je biti uspešen, biti čim bolj ~ |na boljšem položaju|; dobivati ukaze od ~ |od nadrejenih|
Pravopis
zmamíti in zmámiti -im in zmámiti -im dov. zmámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. |zvabiti|: koga/kaj ~ otroka k sebi; Denar ga je zmamil v svet; zmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- ...
- 55
- Naslednja »
Število zadetkov: 1099
Dostopnost