Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vorenc

Zadetki iskanja

Vorenc
moški prid., F18, aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara perſega, moshka inu ẛhenska; andronitis, -dis, moṡhka hiſha, kir ẛami moẛhè prebivajo. cloſhter; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; genitale, -lis, moṡhki ſrám; hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama; masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti; masculini sexus, moṡhkiga ſpollú; masculinus, -a, -um, moṡhki; nullus virorum, obeden od moṡhke glavè; praeputium, -tÿ, tá preidnîa koṡhiza, na moṡhkim meſſei: tudi tá pervi ſád. Lev:19; puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih pervih leitih; pubertas, -tis, perva moṡhka ſtaroſt, na moṡhtvú, k'ṡhenitvi; sexus virilis, moṡhki spol; sodomia, -ae, lotria s'moṡhkim ſpolam; stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú, pèt inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou; virago, ena viteṡhka ṡhena, ena moṡhka ṡhena: moṡhiza; virilis, -le, moṡhki; virilitas, moṡhki ſtán
Vorenc
mozoljec m, F2, exanthemata, liſhaji, vogrizi, plehe, moṡolzi od vrozhine; ulcusculum, -li, en moṡuliz, tvorizh
Vorenc
mož m, F65, aely, moshè dvéh ſeſter; beatus vir, blagur je timu moshú; coniunx, tá ṡakonṡki moṡh ali ẛhena; decarchus, en ſveitnik zheṡ deſſet moṡhy, en moṡh zheṡ deſſet druṡih; duumvir, ſluṡhba dvéh moṡhy; habitus est pro bono viro, je derṡhán s'eniga dobriga moṡhá; innubere, ſe omoṡhiti, ali moṡhá vṡèti; nubere, ſe omoṡhiti, moṡha vṡèti; quatuor viri, ty ṡhtiri moṡhè, nékadai v'Rimi oblaſtniki; sylvicula, -ae, en divji moṡh, kateri v'borṡhtih prebiva; vir, móṡh; viritim, od moṡhá do moṡhá
Vorenc
mrha ž, F3, cadaver, mertvu telù, truplu, merha, merzhina, mertvina, mrha; caro morticina, od merhe meſſú
Vorenc
naroditi dov., ingignere, naroditi, od nature dati
Vorenc
naslonov prid., F3, ebur, -ris, Elefantova, ali naſlonova kuſt; eburneus, -a, -um, od naſlonove koſty; venter eius eburneus, nîega tellú, ali trébuh, kakòr ſvitla kuſt naſlonova, ali Elefantova
Vorenc
natura ž, F25, antipathia, ẛupernoſt nature; exfornicari, ṡunaj ſvoje nature lotrovati; factitius, -a, -um, s'rokami ſturjen, inu nikar po naturi; genium defraudare, ſvoji naturi, ali ṡhelam ṡupar ſtati; nativus, -a, -um, kar je od nature, ali po naturi; natura, ſhega, ṡhtata, natura; prodigiose, zhes naturo
Vorenc
naučiti se dov., F6, addiscere, ſe dobru navuzhiti; dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil, ſe odvaditi, odvuzhiti; indocilis, -le, kar ſe ne more ṡvuzhiti, ali navuzhiti, terdoglou; praediscere, poprei ſe vuzhiti, poprei ſe navuzhiti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti, enu ṡa drugim govoriti, en vuk s'vunai povédati; sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti
Vorenc
nevarnost ž, F17, adagia sunt: kateri nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine; capitale periculum, nevarnoſt tegà ẛhivota, inu ẛhivenîa; committere in discrimen, v'nevarnoſt dati; creare periculum alicui, eniga v'eno nevarnoſt perpraviti; discrimen, -nis, reṡlozhik, nevarnoſt; ereptus â periculo, odtet od nevarnoſti; exponere se periculo, v'nevarnoſt ſe vdati, poſtaviti; intutus, -a, -um, neṡhihar, v'nevarnoſti; labor, nevarnoſt, jamranîe, ṡhkoda, reva, inu nadluga, vbuṡhtvu; lethaliter, do ſmerti, v'nevarnoſti te ſmerti; naufragare, et ri, nevarnoſt v'ladji na vodi tarpéti; obÿcere se periculo, ſe v'nevarnoſt podati; periclitari, v'nevarnoſti biti; periclitatus, -a, -um, kateri je vagal, inu je bil v'eni nevarnoſti; periculosè, nevarnu, s'nevarnoſtjo; periculum, -li, nevarnoſt; sospitalis, -le, ṡaveitnik, kateri pred ṡhkodo, inu nevarnoſtjo varuje
Vorenc
nežlahten prid., F2, ignobilis, -le, neṡhlahtni, neṡhlahten, od gmain ludy rojen
Vorenc
niti vez., F19, congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; innabilis, -le, kir ſe ne more niti plavati, niti voṡiti; mediocris, -cre, ſrêdni, niti prevelik, niti premaihen; Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſe redili; nec, neque, ni, niti; necubi, niti, ky; necunde, niti od kod; neque, niti, tudi ne; neuter, -ra, -rum, oben, niti letá, niti uni; neutrò, neutrobi, niti na letó, niti na uno ſtrán, nikamer, nigdèr; prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu, niti prekratku; syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre
Vorenc
nositi nedov., F143, bajulare, na rami noſſiti; capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo noſſi; efferre, vun noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti; ensifer, tá kir mezh noſſi; famigerator, kateri ſem ter tám poſhte noſſi; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; gerulus, -a, -um, kateri noſſi: ut gerula, vel geraria, peſtinîa, kir otroka noſſi; gestamen, vſe tú kar ſe noſſi; mitella, -ae, tudi ena pinta, na kateri ſe roka noſſi; nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, da ga ṡemla noſſi; palanga, ṡhtanga, na kateri ſe kai noſſi; pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakor Rumarji noſſio; peromatus, -a, -um, kateri opanke noſſi; scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe od tergih na prudai noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih; sementare, ſéme noſſiti, ali dati; thensa, -ae, ene pare, na katerih ſe ſvetinê, inu pildi noſſio; prim. noseč, nošen 
Vorenc
ob predl., F75, I. s tožilnikom caecare, eniga oſlipéti, ob pogléd perpraviti, ſlipiti; efflere oculos, od joka ob ozhy priti; elisus, -a, -um, iṡbyen, ob tla verṡhen; externare, ob pamet perpraviti; II. z mestnikom breviter, ob kratkim; foenisecium, -ji, ob koſhnî, koſhnîa; orto sole, ob ſonzhnim is'hodu; pane vivere, ob kruhu ṡhivéti; parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob paſjih dnèvih ṡkrye; sabbatizare, ob ſabbotah praṡnovati. Lev:25; sementium pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle; vernare, kakòr ob ſpomladi raſti; prim. poldne 
Vorenc
odd... prim. od... 
Vorenc
odvrniti se dov., deviare, ẛahajati, ẛaiti, ſe od poota odverniti, s'vunai pota hoditi
Vorenc
olje s, F37, amurea, grampa od oliá; balanatus, s'koſtanîavim oliam pomaẛan; carcinum oleum, oréhovu volje; infusorium, tá poſſoda, s'katero ſe kai naliva, ṡlaſti olie v'lampo. Zach:4; lignum imbibit oleum, ta leis popye tú olje, ſe napoji; oleum, olei, olie, ali olye; reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi
Vorenc
oljnat prid., F5, cotes oleares, olnati kameni; gemellar, ena olnata poſſoda, ena ſorta poſſode ṡa olie; oleaceus, -a, -um, olnat, od olia; olearia vasa, olnata poſſoda; trapes, -tis, vel trapetum, -ti, olnati, ali ṡa olike malin
Vorenc
on zaim., F211, abest, ga nei tukaj; âb illo, od nîega; ab re consulit, on nĵemu hudú ſveituje; affatus est eum, on je nîega ogovoril, s'nym govoril; a me pudica est, ẛa mojo ſtrán, ona je ena ſramoẛhliva ẛhena; a Roma aberat, on nei bil v'Rimi; cum illo, s'nym; exoptabilis dies, en dán kakor ſmo ga ṡheléli; plures, nyh vezh; sunt plures, yh je vezh, doſti, mnogu; pulchre cantat, lipú s'nym poje; septingenti, nyh ſedemſtú; succedere, ṡa nym, po nym priti; synagoga, -ae, ṡbraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; ut, vel uti ille, kakòr on; visus est, ſo ga vidili
Vorenc
onod prisl., F2, illac, tiakai, ondukai, unód; illinc, od unód; prim. leonod, vunod 
Vorenc
otrebiti dov., F8, ablaqueare, enu drivú, ali terto s'perſtjó obſuti, odkopavati, otrebiti, odvesati, odmetáti; computare, tudi okleiſtiti, okopati, otreibiti, ẛhtimati; emuscare arbores, mah od drevja otrebiti; excolere, v'zhaſti iméti, okopati, otrébiti, zirati; frondare, ṡelenîe okléſtiti, ali otrébiti; interradere, otrébiti, v'meis oſtargati; sublocare, drevje otreibiti, ali okuli obkopati; sublucare, tudi drevje okleſtiti, otrébiti
Število zadetkov: 1031