Kateri odvisnik uvaja vezniška zveza namesto da v povedi Namesto da bi sosedje posvojili psa, so ga kupili.?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Zanima me, za katero vrsto pridevnika gre v primeru užitne ribe. Ali bi lahko bil vrstni, če ga razumemo kot vrsto užitnih rib v opoziciji od strupenih oz. v povedi Ribiški čoln pluje po velikem jezeru in lovi užitne ribe?
Zanima me, zakaj se spremeni vrstni red pomožnega glagola biti in osebnega zaimka, ko poved v pretekliku prestavljamo iz ednine v dvojino ali množino. Na primer, zakaj je osebni zaimek mi pred pomožnim glagolom, če rečemo: rekel mi je in zakaj je v frazi rekli so mi osebni zaimek na zadnjem mestu? Vnaprej hvala za vaš odgovor!
Pozdravljeni, zanima me ali je slovnično pravilno in smiselno uporabljati pridevnik pred besedno zvezo vsak dan, npr. osupljiv vsak dan, ali bi bilo pravilno osupljiv vsakdan. Hvala za odgovor.
V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga? Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?
William, valižanski princ ali William, princ Walesa?
Kateri od teh dveh nazivov v slovenščini je pravilen? V spletnih virih, tudi zanesljivejših medijih, kot je rtvslo.si, se najde oboje.
Zanima me pravilni zapis (velika ali mala začetnica) naslednjih zemljepisnih pojmov:
- Pokrajinski imeni (Z)GORNJA ŠTAJERSKA in SREDNJA ŠTAJERSKA. Pravopis navaja le Spodnjo Štajersko.
- OSREDNJA SLOVENIJA.
- SREDOZEMSKA KOTLINA.
- PANONSKA KOTLINA ter PANONSKI in KARPATSKI BAZEN.
- OBPANONSKE POKRAJINE.
- DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER.
Prosim tudi za utemeljitev zapisov.
Vljudno vas prosim za mnenje glede velike/male začetnice pri stvarnih lastnih imenih, pri katerih je prva sestavina jedro, ki označuje vrsto (npr. Hotel/Društvo/Program/Radio/Zavod), druga sestavina pa desni (imenovalni) prilastek, ki sam po sebi ni (uradno) lastno ime, npr.:
Hotel P/popotnik Radio O/ognjišče Zavod R/radio Š/študent Društvo M/metuljčica Društvo R/rdeči noski Program D/digitalna Evropa
V pravopisnem pravilu 854 – ki sicer govori o ujemanju delov lastnih imen, ne o začetnicah – je pri zgledu Hotel Turist [1] zapisano: "Hotel Turist [ … ] to poimenovanje izvajamo iz zveze "hotel z imenom Turist"."
Ali bi morali potem analogno zapisati Program Digitalna Evropa, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze program z imenom Digitalna Evropa, Društvo Rdeči noski", ker ga izvajamo iz zveze "društvo z imenom Rdeči noski itd.
Ali pa bi morali zapisati Program digitalna Evropa, ker je to program z imenom Program digitalna Evropa, Hotel popotnik, ker je to hotel z imenom Hotel popotnik, in Društvo rdeči noski, ker je to "društvo z imenom Društvo rdeči noski"?
[1] Hotel Turist je sicer v pravopisu mogoče najti na vsaj še dveh mestih (v pravilu 104 in v Slovarčku jezikoslovnih izrazov), vendar je hotel obakrat zapisan z malo začetnico. Moje vprašanje zadeva primere, ko bi prvo sestavino nujno pisali z veliko začetnico, ker je del uradnega imena.
Ali se pri nazivih artiklov Liverin forte in Linex forte z veliko začetnico piše le prva beseda ali tudi druga (forte)?
Zanima me, če se pri pisanju voščil in čestitk navede tudi končni pozdrav ali pa se besedilo zaključi z imenom oziroma imenom in priimkom.
Zanima me, kateri zaimek je pravilno uporabiti v spodnji povedi. Ali pa sta morda pravilna oba? Najlepša hvala za pomoč.
Videli ste, kaj mi je naredila soseda. Videli ste, kar mi je naredila soseda. Videli ste to, kar mi je naredila soseda.
Zanima me, zakaj in od kdaj se Kekec uporablja kot slabšalno ime za fanta, če pa je v slovenski književnosti dejansko junak.
Zanima me, zakaj in kdaj smo si Slovenci od Hrvatov izposodili besedo obala, ko iimamo svojo besedo obrežje. Zakaj jo kljub temu, da smo iz rabe izločili večino hrvatizmov, še vedno na veliko uporabljamo? Zanima me tudi, kdaj jo bo SSKJ opredelil kot zastarelo in se bo začela uporabljati beseda obrežje. Hvala
Namesto čudaške besede modroslôvje (tj. filozofíja) predlagam novo tvorjenko, in sicer razpravoslôvje.
Zadnjič se nismo mogli zediniti, ali so vse tvorjenke, ki obstajajo, res v SSKJ. Na primer, za begunca bi mu lahko rekli tudi ubežnik. To je tvorjenka iz glagola ubežati in je v SSKJ. Zanima me, če je slovnično korektna tudi tvorjenka izbežnik, ki bi bila tvorjena iz glagola izbežati, čeprav je v slovarju ni zaslediti.
Pred kratkim ste priznali kovid. Lahko bi rekel: "No, končno!" In dodal: "A zakaj le na pol?"
Namreč, sam že od vsega začetka zavračam smešni COVID, Covid ali covid (če odmislimo še 19) in pišem dosledno le kovib. Kajti če ste zdaj corono vendarle prevedli v korono, bi se spodobilo, da še disease prevedete v bolezen in da zaradi tega priporočite pisavo kovib namesto kovid. Je kakšna ovira?
Po svetu se piše, da je ime družbi Boeing in letalu Boeing 737 MAX. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime rakete Falcon 9, in vesoljske ladje Dragon. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime ruske rakete in vesoljske ladje Sojuz. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše kratico za NASA in ESA z velikim črkami. Pri nas samo začetnici obeh kratic ...
Kaj menite vi?
Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.
Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?
Vem, da je bilo o pravilni uporabi zanikanja že veliko napisanega, pa vendar sem v dilemi. Kakšen bi bil po vašem pravilen ta stavek?
- Ni storil isto.
ali
- Ni storil istega.
(meni se zdi ta druga varianta zelo nenavadna, a menda je ta prava).
In kako bi bilo prav v primeru:
- Ni mislil nič resnega.
ALI
- Ni mislil ničesar resnega.
Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:
- Finančni viri so problem večine občin, sploh Občine Izola, ki je 182. občina po velikosti v Sloveniji.
- Dolgoletni nesprejem OPN odvrača morebitne vlagatelje in onemogoča razvoj degradiranih območij v občinah (kot je proučevani primer občine Izola).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 77
- 78
- 79
- 80
- 81
- 82
- Naslednja »