Fran

živíti -ím nedov. (ī í) star.
1. preživljati, vzdrževati: s težavo je živil svojo družino; živiti se s šivanjem / od miloščine se ne bo živil / živila jih je kmetija
2. v medmetni rabi, v zvezi z bog izraža najboljšo željo, naklonjenost: bog te živi, sosed; bog živi našo mamo / bog živi kritiko

živíti se zastar., navadno s s, z
hraniti se: živiti se s sadeži; živil se je s tem, kar je ujel ali ustrelil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

živíti, -ím, vb. impf. ernähren, erhalten; s kruhom koga ž.; kako bi on imel ženo ino otroke živiti? Trub.; s prejo ga je živila, Ravn.; ž. se s čim, von etwas leben, sich nähren; nima se s čim ž., er hat nichts zu leben, Cig.; ž. se s tatvino in razbojem, C.; ž. se ob čem, = ž. se s čim, Cig., Jan.; tudi: ž. se od česa; — Bog te (vas) živi! Gott erhalte dich (euch)! Bog živi! Gott erhalte! — tudi: žíviti, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

živléinje tudi živléjnje tudi živlénje -a s
1. življenje: Ponizno nyegovo 'zivlejnye KŠ 1754, 106; Vucsenikov na ſzvejti 'zivlejnye KŠ 1771, 31; Natom ſzvejti je tve 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Z-ſzlobodnov radoſztjov 'zivlênye BRM 1823, VII; odküpleni zmárnoga vaſſega vandranya ('zivlejnya) od otsákov dánoga KŠ 1754, 119; notri do naſega 'zivlejnya KŠ 1771, A2b; Da kak ne po'zmécsamo 'zivlejnya telovnoga BKM 1789, 19; ponáčišenje živlenja AI 1878, 8; stvár, štera se svojemi živlenji veseli AI 1878, 3; ſteri vſzákoi ſztvári ſivlenye dáva TF 1715, 47; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; Na ſzvéto ſivlenye SM 1747, 2; Dai mi Kerſzcsánſzko ſivleinye SM 1747, 53; Ka razmis po .. Nyegovo odicseno 'zivlejnye KŠ 1754, 106; Ár ſzo i 'zene nyihove premejnile prirodjeno ſzebi 'zivljejnye KŠ 17 71, 449; Krt je za podzemleno živlejnje stvorjen AI 1878, 10; vsepovséd nájdemo živlenje AI 1878, 3; po hudom csefketanyi i 'zivlejnyi KŠ 1754, 164; Kákſi morete biti vi vu ſzvétom 'zivlejnyi KŠ 1771, 723; ga ſz-ſzvojim 'zivlejnyem zatai KŠ 1754, 21; ki ſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem potop napelali KM 1796, 10
2. uživanje: ſzveſztvom 'zivlejnye brezi ſzvétoga 'zitka KŠ 1771, 508; Z vrêmenom csedno 'zivlênye BRM 1823, VII; ino ksivlényem ſnyegovimi dármi SM 1747, 19; po vugodnom ſivlenyem ſzvéte Vecsérje SM 1747, 22; Csedno 'zivlênye z-blágom KAJ 1848, VII
3. živež: I razdejlo nyima je vſze 'zivlejnye KŠ 1771, 222; ki je tvoje 'zivlejnye pojo KŠ 1771, 224

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

življênje -a s (é)
1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: začetek življenja na zemlji; zakoni življenja / življenje na kopnem, v morju
// kar se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: življenje v zastrupljenih rekah odmira; življenju nevarne snovi / usedline s sledovi življenja / ekspr. jama ni bila brez življenja živih bitij
2. stanje živega bitja: biti, ostati pri življenju; znamenja življenja / volja do življenja je premagala smrt; biti sposoben za življenje / greniti si življenje z ljubosumjem; tvegati življenje; ekspr.: rešiti si golo življenje; streči po življenju; igrati se z življenjem / izgubiti življenje umreti; ekspr. življenje se mu izteka kmalu bo umrl / pesn. mirno naj ti plove čolnič življenja
// s prilastkom, v različnih religijah nadaljevanje kakega stanja po smrti v s čutom nezaznavni stvarnosti: posmrtno življenje / v krščanstvu: nadnaravno življenje; večno življenje
3. s prilastkom bivanje, obstajanje človeka
a) glede na njegovo biološko danost: čustveno, duševno, intelektualno življenje / fantovsko življenje / spolno, telesno življenje / družinsko, zakonsko življenje; samsko življenje; skupno življenje moškega in ženske
b) glede na njegovo ravnanje: garaško, ekspr. grešno življenje; začeti novo življenje / ekspr. sladko življenje prijetno, zlasti spolno / ekspr. ženska dvomljivega življenja
c) glede na njegovo dejavnost, udejstvovanje na določenem področju: begunsko, vojaško življenje / družabno, privatno življenje
č) glede na njegovo materialno stanje: skromno, udobno življenje
d) glede na pestrost dogajanja: mirno, pusto življenje človeka
e) glede na vrednost, ki je odraz določenih življenjskih prizadevanj, razmer: brezskrbno, lahko življenje; ekspr. pasje življenje brezdomcev / ekspr. življenje iz dneva v dan brezciljno, brezskrbno
// bivanje, obstajanje človeka sploh: smisel življenja; pravica, veselje do življenja; njegovi pogledi na življenje in smrt / življenje vaše matere je v nevarnosti
4. doba bivanja, obstajanja človeka od rojstva do smrti: življenje se podaljšuje; bolezen mu je skrajšala življenje; v svojem dolgem življenju je marsikaj doživel / za vse življenje si je dogodek vtisnil v spomin; v svojem življenju še ni imel takega stanovanja / vse življenje je še pred teboj / star. od iznajdbe ni imel za življenja prav nič v času življenja / ekspr.: pomlad življenja mladost; jesen življenja starost
5. ekspr., v povedni rabi kar daje bivanju, obstajanju človeka smisel, vrednost: delo, kariera, otroci so njegovo življenje / brez tebe ni življenja; ti si življenje mojega življenja
6. ekspr. moč1, živahnost, zdravje: življenje je kar kipelo iz nje; mladi so polni življenja / roke so ji brez življenja visele ob telesu brez sposobnosti gibanja, čutenja
7. publ. človek, oseba, zlasti kot udeleženec nesreče, vojnega spopada: življenja padajo v vsaki vojni / rešili so pet otroških življenj otrok
8. s prilastkom način obstajanja živega, stvarnega in duhovnega sveta določenega območja kot celota: navade mestnega življenja; spremembe življenja na vasi; življenje v zaporih; ekspr. čutiti utrip sodobnega življenja / nomadsko, poljedelsko življenje nekaterih narodov / ekspr.: pomensko življenje jezika; življenje besed
9. celota dogajanja
a) zlasti družbenega, medčloveških odnosov, stikov: izhajati iz življenja; biti sredi, publ. v areni življenja; tako je v vsakdanjem življenju; ekspr.: polnost življenja; viharji, vrvež življenja / gojenci so v zavodu izolirani od življenja / zdaj šele vstopaš v življenje; publ. utirati si pot v življenje / ekspr. film želi prikazati živo življenje; pesnik je bil zvest življenju / povezanost šole z življenjem; ekspr. stati z obema nogama v življenju / življenje teče dalje / v povedni rabi: nazadnje pa ostaneš sam, tako je (pač) življenje izraža sprijaznjenost, vdanost; pog., ekspr. to ni življenje, to je hudič; jaz vem, kaj je življenje imam veliko raznovrstnih, zlasti neprijetnih življenjskih izkušenj
b) ekspr. glede na nemir, gibanje, (hitro) se spreminjajoče življenjske okoliščine: opazovati življenje glavne ulice / v hišah ni bilo opaziti življenja / mesta so polna življenja / jate lastovk dajejo ruševinam nekaj življenja
c) ekspr. glede na različne možnosti zabave, preživljanja prostega časa: naužiti se življenja; privoščiti si življenje; lakota po življenju / nočno življenje mesta / kjer je on v družbi, tam je življenje je veselo, zabavno
10. življenjske razmere, življenjsko okolje: po končanem šolanju se vračajo v prejšnje življenje; privajati se na življenje v kolektivu / življenje se normalizira, ker vode upadajo; ekspr. življenje ga tepe; urediti si življenje po svoje; čutiti težo življenja / ekspr.: življenje ga je skovalo v moža; življenje jo je uničilo
11. ekspr., s prilastkom dejavnost, delovanje: poživiti društveno, kulturno, versko življenje; razgibano družbeno življenje
12. skupek pomembnih podatkov o obstajanju, delovanju koga: odlomek iz življenja pisatelja
13. ekspr. prepričljivost, verjetnost: šele oder da besedilu življenje; pisatelj je gradivu vdihnil življenje
14. ekspr. izražanje izrazitih potez, čustev, razpoloženj, podobnih kot v resničnosti: podobe na stenah so brez življenja / v prej tope oči je šinilo nekaj življenja
15. ekspr. kar se rabi za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb: življenje je drago; zasluži komaj za življenje; sredstva za življenje
● ekspr. molči, če ti je življenje drago, ljubo če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; knjiž. njeno življenje se je dopolnilo umrla je; ekspr. življenje ga je za to dejanje, odkritje bogato nagradilo to dejanje, odkritje mu je prineslo veliko zadovoljstva, koristi; ekspr. življenje jo je povozilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti je zelo ogroženo; je zelo bolan; knjiž., ekspr. v mladi ženi vzkali življenje mlada žena zanosi; ekspr. veseliti se življenja rad živeti; publ. ta avtomobilska guma nima dolgega življenja dolge dobe trajanja; knjiž. dala je otroku življenje rodila ga je; ekspr. dali so življenje za domovino umrli zanjo, zlasti v boju; knjiž. podariti obsojencu življenje ne usmrtiti ga; ekspr. postavljati življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. skleniti svoje življenje umreti; ekspr. sam si je skrajšal, vzel življenje naredil je samomor; ekspr. žena mu spreminja življenje v pekel mu povzroča neprijetnosti, veliko trpljenje; ekspr. vzeti komu življenje usmrtiti ga; ekspr. biti ob življenje umreti; priklicati v življenje ekspr. ponesrečenca niso mogli priklicati v življenje oživiti; ekspr. to leto je priklicalo v življenje številne reforme v tem letu so nastale; ekspr. priklicati v življenje novo revijo začeti jo izdajati; ekspr. spremeniti sklepe v življenje uresničiti jih; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi, če bi umrl; vznes. biti v cvetu življenja mlad; ekspr. prestriči, pretrgati nit življenja povzročiti smrt; ekspr. to ti naj bo šola za življenje zaradi tega boš postal zrelejši, pametnejši; ekspr. bojevati se na življenje in smrt zelo, močno; teči kot za življenje zelo hitro; kakršno življenje, taka smrt
♦ anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. latentno ali prikrito življenje organizmov v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno; pravn. nadomestilo za ločeno življenje znesek, ki ga dobi zakonec, če zaradi opravljanja službe, funkcije dalj časa ne stanuje v istem kraju kot drugi zakonec; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

življênje -a s

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024

življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

življénje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

življenje -a s 1. življenje: moje shiulejne im. ed. na semli nej drugu, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ bosh raitingo dajal od tvojga shiuleina rod. ed. ǀ is njegoviga S. Shiulejna rod. ed. ozhitnu ſe ſposna ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia rod. ed. ǀ h' temu vezhnimu shiuleinu daj. ed. ǀ de bi vſe dushe k' vezhnimu shiulejnu daj. ed. prishle ǀ ta bo njo ohranil k' vezhnimu shivlejnu daj. ed. ǀ imaio tulikain shpishe vshiti kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine tož. ed. ǀ nam je shenkal tu vezhnu shiulejne tož. ed. ǀ kuga pride od ſtrupeniga luffta, katera ſizer da shiulejne tož. ed. timu zhloveku ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie tož. ed. ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne tož. ed. doſesheio ǀ skuſi enu nedolshnu shjulejne tož. ed. ǀ pobulshajte vashe greshnu shivlejne tož. ed. ǀ po tem reunem shiuleini mest. ed. tiga ſveita ǀ aku v' vashim greshnim shivleini mest. ed. bote do taiſte ſadne ure oſtali ǀ ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem shiulejnam or. ed. ǀ Ti ſtari pohujshaio te mlade, Duhouni te deshelske, ozheti, inu matere ſvoje otroke shnyh greshnem shiuleinam or. ed. 2. prehrana, živež: ludje ſo hoteli zagat, videozh de tulikajn lejt ſi nejſo mogli shiuleina rod. ed. perdelat ǀ dreveſſa ſo polna shlahtniga ſadu, inu semla polna shiulejna rod. ed. ǀ ena loterska shena je bila k'njemu pershla, ter ga je proſſila de bi y pomagal k'shiuleinu daj. ed., de bi ſe od greha sdarshala ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine tož. ed. perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem oskerbil ǀ jeſt bom tebi dal shiuleine tož. ed., guant, inu lon ǀ daj nam kruhika, daj nam tu vſakadajnu shiulejne tož. ed. ǀ sa tiga volo G. Bug tulikajn krat nam okrati tu vſakadajne shivlejne tož. ed. ǀ deshelsko, inu Duhovno gospodo s'kruham, vinam, inu s'drugem shiuleniam or. ed. oskerby → živenje

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

življenje ► živˈlẹːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

življênjski -a -o prid. (ē)
1. nanašajoč se na življenje:
a) stopnje življenjske organiziranosti od molekul do tkiva / zakonitosti življenjskih pojavov; virusi in druge nižje življenjske oblike; organizmi, potrebni za ohranitev življenjskega ravnotežja / prenehanje življenjskih procesov; ponesrečenec ni kazal življenjskih znakov; bitja z veliko življenjsko močjo; življenjska nevarnost smrtna nevarnost / izboljšanje življenjskih razmer; življenjsko okolje
b) življenjski cilj, smisel; življenjska filozofija; življenjska modrost, resnica; življenjske vrednote; življenjsko spoznanje; življenjsko vprašanje / življenjski nazor nazor o vprašanjih konkretnega vsakdanjega življenja, ravnanja / življenjsko geslo, vodilo / ekspr. njena življenjska zgodba
c) življenjski optimizem; življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja; doživeti življenjski uspeh; življenjska izkušnja, stiska / vaški življenjski ritem; kompozicija zgodbe poudarja življenjsko verjetnost
č) njegovi življenjski načrti; izbirati si življenjski poklic / življenjski tovariš / povprečna življenjska doba prebivalstva; nagrada za življenjsko delo
d) veliki življenjski stroški; zadovoljevanje življenjskih potreb; življenjske potrebščine / življenjska raven
2. navadno v povedni rabi ki izhaja iz resničnosti, iz življenja: ta človek je zelo življenjski / pouk naj bo življenjski; obravnavanje tega vprašanja ni bilo življenjsko
● ekspr. to je za človeštvo življenjskega pomena odločilnega, bistvenega; publ. življenjska doba izdelka doba trajanja; življenjska pot ekspr. njegova življenjska pot je bila dolga življenje; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila
♦ biol. življenjski prostor prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; filoz. življenjski elan ali življenjska sila ustvarjalna sila, ki je osnova razvoja živih bitij; pravn. življenjsko zavarovanje zavarovanje za izplačilo določene vsote ob poteku dogovorjene dobe ali ob smrti zavarovanca, če zavarovanje še traja; soc. življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva

življênjsko 
1. prislov od življenjski: take primere je treba reševati življenjsko; življenjsko nevaren padec smrtno nevaren; biti življenjsko zavarovan
2. ekspr. izraža visoko stopnjo: denar življenjsko potrebujemo; stvar ga je življenjsko zanimala; življenjsko pomembno vprašanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

življênjski króg -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Živost pri abstraktnih samostalnikih, ki imajo tudi predmetni pomen

Ali samostalnik model uporabljamo s podspolom živosti ali ne? Gre za besedilo naslednjega značaja:

• Profesor že s prvo povedjo romana svojega dijaka Tajsija prizna za model želje.
• S tem profesor Tajsija prizna za svoj občudovani model, ki mu predstavlja idealno identiteto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

živȍt -óta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

životárjenje -a s (á)
glagolnik od životariti: životarjenje v taborišču / za obdobji dela je prišlo obdobje životarjenja / životarjenje gledališča, podjetja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

životárjenje Frazemi s sestavino životárjenje:
životárjenje iz dnéva v dán, životárjenje od dánes do jútri

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

živôtec -tca m (ō)
1. manjšalnica od život: napet životec
2. knjiž. žensko oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa; životek: vezen životec; krilo z životcem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

živôtek -tka m (ō)
1. manjšalnica od život: otrokov životek / ekspr. dekle obilnega životka
2. del ženskega oblačila brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa: ukrojiti životek; všitek za oblikovanje životka
// žensko oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa: odpeti, sleči životek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

žlabudránje -a s (ȃ)
glagolnik od žlabudrati: nerazumljivo, pijano žlabudranje / dolgočasili so se ob govornikovem žlabudranju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

žlabudráti -ȃm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

žlabudravec m, F4, adoleschos, vel garulus, ẛhlabudraviz; aretologus, kateri ygrè od dobrih navád nareja, ali ſe ſvoje zhednoſti hvali, ẛhlabudraviz; blatero, -onis, klaffar, ẛhlabudraviz, berbraviz; locutuleius, -leÿ, ṡhlabudravez

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.