Zadetki iskanja
1. pog. sorodstvo, sorodniki: povabiti vso žlahto; bogata, vplivna žlahta; oni so naša daljna žlahta / stanovati pri žlahti; žlahta po očetovi strani
2. zastar. plemstvo: gradovi žlahte / poljska žlahta šlahta
● pog. fant je naša žlahta naš sorodnik; pog. najbrž me ne poznaš, čeprav sva žlahta sorodnika; star. nisem vedel, da je moja žlahta moj sorodnik; pog. midva sva si še nekaj v žlahti dolguješ mi še nekaj; pog. biti (si) v žlahti (s kom) v sorodstvu, sorodu; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov
1. sorodstvo, sorodniki: ni Mati, ni drüga nikakse féle 'slájhta SIZ 1807, 4; tivárisa, ali nej ſzprepovejdane 'zlájte oſzvoijo KŠ 1754, 220; Od 'zláhte BKM 1789, 428; Od 'slájhte SŠ 1796, 158; povrnouti moremo nyihovoj 'zlájhti KŠ 1754, 53; Jaz tebé vzemem, ne pa tvojo cêlo 'zlájto AIP 1876, br. 9, 5; da ſzi pogocsimo z-drügov poſtenov 'slájhtov SIZ 1807, 21
2. rod: Sto je Kriſztuſa mati i 'zlájta KŠ 1771, 109; Poroudo ſze je od 'Zidovſzki roditelov 'zlájhte KŠ 1771, 157; Od raſzpétoga Kriſztuſa 'zlájte KŠ 1771, 328; nyegovoga národa ino 'slájhte je naplodo SIZ 1807, 4
1. knjiž. plemenit, izbran: žlahten človek, mislec / žlahten značaj; biti žlahtnega srca / žlahtni cilji; žlahtne misli / žlahten okus kave / žlahtno vino / žlahtni komedijant od 1992 igralec, ki na festivalu Dnevi komedije dobi nagrado za najboljšo komično vlogo
2. agr. ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti: žlahtne sorte jablan; cepiti žlahtno vrtnico na šipek
3. star. plemenit, plemiški: žlahten rod / biti žlahtnega porekla, stanu / žlahtna gospa; v bitki je padlo veliko žlahtne gospode
● žlahtni kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit; drag(i) kamen; ekspr. piti žlahtno kapljico vino
♦ agr. žlahtna plesen plesen, ki se uporablja pri izdelovanju nekaterih mehkih, poltrdih sirov; kem. žlahtni plini plini, ki se redko ali sploh ne spajajo z drugimi elementi; metal. žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; teh. žlahtno jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; plemenito jeklo; vrtn. žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria; žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum
- žláhtno prisl.:
žlahtno dišeča roža; sam.: popiti kaj žlahtnega; občutek za žlahtno v človeku
- plemenit, izbran
- kdo/kaj biti žlahten za koga/kaj
- , kaj/kdo biti bolj žlahtno/žlahten od česa/koga
- najžlahtnejši , myropola, -ae, kateri to nar ṡhlahtniſho, inu narbulie diſſezho ṡhalbo predaja
1. zastar. poškodba, rana (od udarca): imeti žlak na nogi; žlak s sekiro / smrtni žlak
2. nar. vzhodno spodnji, nasuti rob zlasti vinograda: trgatev so začeli na žlaku, končali pa na sepu
3. nar. tolminsko veža: stopiti v žlak
● star. božji žlak ga je zadel (možganska) kap; star. napiti se, spreti se na (vse) božje, mile, mrtve žlake zelo
1. poškodba, rana od udarcev: tve bittye, i kervni slaki obeſzelio me SM 1747, 69; i 'zlaczi nyegovi ſzo naſe zdrávje KŠ 1771, 815; je do moudri 'slákov dobro zbitt neſſeni domou KM 1790, 76; mejmo na pámeti Krváve 'zlake BKM 1789, 63; Vu 'zlakaj, vu temniczaj KŠ 1771, 538; Szedem angyelov ſzedmimi 'zlakmi KŠ 1771, 793; pren. Vtvoji 'zlakouv járki blato Moji grejhov zeperi KŠ 1754, 259; v zhodnoj Indiji je eta stvár (tigriš) právi žlag AI 1878, 11
2. kap: Erczi ovomi z-Bo'zim 'zlakom vdárjenomi KŠ 1754, 233; 'Zlakom vdárjenoga ozdrávlanye KŠ 1771, 27; Témni i z-'zlakom vdárjeni KAJ 1870, 37
3. v zvezi na eden žlak hkrati, istočasno: i ſzünoli ſzo ſse zednim zlakom na nyega KŠ 1771, 363; i eden 'slak je nyidva porodila Rebeka KM 1796, 19; nyegovo ſz. tejlo ino ſz. krv navküp vzéto kednomi 'zlaki i eden hip jejmo KŠ 1754, 205
4. način, oblika: Verbum ali a) porédni, steroga vugibanye sze pouleg obcsinszkoga 'slaka zgodi KOJ 1833, 48; nisteri gucsi, i csini steromi nevej 'slaka KOJ 1833, 146
- 1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah
- 1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
- 1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe
- 1.1. strešna odtočna cev
- 1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
- 1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
- 2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
- 3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
manjšalnica od žleb: deževnica odteka po žlebiču / ukriviti jezik v žlebič / izdolbsti žlebič; žlebiči na stebru; smuči z žlebiči na drsni strani
♦ geogr. zaradi delovanja vode nastala podolgovata vdolbina na nagnjeni kraški skalni površini
manjšalnica od žleb(ič): po lesenem žlebičku je odtekala deževnica / delati žlebičke z dletom / žlebički pepelnika; žlebički na gramofonski plošči
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1740
- 1741
- 1742
- 1743
- 1744
- 1745
- 1746
- ...
- 1748
- Naslednja »