Ali je v spodnjem stavku možno uporabiti oba glagola obstajati ali obstati oz. kaj je pravilneje/priporočljivo?
Terjatev tožeče stranke ne obstoji/obstaja.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Glagoli »obstajati« in »obstati« v pravnih besedilih
Jezikovna
Glagolski način: »Vrata so se zaprla«
Kolikor jaz vem, naš jezik pozna dva glagolska načina, ki sta:
tvornik, kjer je osebek vršilec dejanja ali nosilec stanja, ter
trpnik, kjer osebek ni niti vršilec dejanja, niti nosilec stanja.
Zanima me sledeče: v povedi Vrata so se zaprla. vrata niso zaprla samih sebe, ker vrata nimajo lastne volje, vendar je tako ubesedenje kljub temu pravilno. Poved ni v tvorniku, saj vrata niso niti vršilec, niti se zapreti ni stanje; toda ni niti v trpniku, ker je v povedi "sebe" v tožilniški naslonski obliki (Vrata so sebe zaprla ... bistvo trpnika je pretvorba predmeta stavka v osebek, torej naj bi bila samostalniška beseda v imenovalniku ... "sebe" pa sploh nima imenovalniške oblike).
Kakšna je razlaga za ta pojav?
Jezikovna
Gremo »v« ali »na« Tunjiško Mlako?
Pri lektoriranju besedila je prišlo do nesoglasij pri uporabi predloga "na"/"v" za naselje Tunjiška Mlaka. V leksikonu Slovenska krajevna imena in v Amebisovem Pregibniku je navedeno, da gremo "na Tunjiško Mlako". Domačini pa pravijo, da gredo "v Tunjiško Mlako". Izvedena je bila tudi anketa, ki jo lahko vidite tukaj. Ta potrjuje ustno raziskovanje, da se med domačini uporablja "v Tunjiško Mlako". Kaj svetujete?
Jezikovna
Imena vinskih cest – začetnica
S kakšno začetnico pišemo imena vinskih cest? Nekje so zapisane občno, saj ne gre za uradno zemljepisno ime, po drugi strani pa se z veliko pišejo imena za smučarske proge, pešpoti, kolesarske poti, učne poti, gorske, turistične, romarske poti in plezalne smeri. Našla sem sledeč zapis:
»Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju. Povezuje vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti območja. Namen vinske ceste je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega podeželja ter njegovo turistično, kulturno in gospodarsko uveljavljanje. Načrt vinskih cest v Sloveniji je bil izdelan 1993; določa 20 tras, skupna dolžina je okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenska, gornjedolenska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom.« http://www2.arnes.si/~sspasorg/vino/dijaki/vinskacesta.htm
V katero kategorijo torej sodijo omenjene vinske ceste? Še posebej me zanima, kakšne začetnice uporabiti pri bizeljsko-sremiški, šmarsko-virštanjski in radgonsko-kapelski vinski cesti (malo in veliko, obe mali, veliko in malo)? Gre za vinsko-turistične ali vinskoturistične ceste?
Jezikovna
Izbira glagola ob zvezi »letni dopust«: »izrabiti«, »porabiti« ali »koristiti«?
Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.
Jezikovna
Izbira obrazila: »internaliziranec« in »eksternaliziranec«
Pri prevodu angleških besed internalizer in externalizer psihološka stroka svetuje, da jih ne slovenimmo. To sta dva tipa osebnosti, ki se razlikujeta po tem, kako se odzivata na dane okoliščine. Internalizer doživljaje in težave ponotranji, krivdo in rešitve išče pri sebi, externalizer pa krivdo in rešitve vedno išče pri drugih. Tipa osebnosti sta torej nosilca lastnosti. Odločamo se med internalizator in internaliziranec (eksternalizator in eksternaliziranec). Prosim vas za nasvet, katero obrazilo bi bilo najprimernejše.
Jezikovna
Izbira predloga: »prihodki iz«, »od« ali »iz naslova«
Dobivamo prihodke iz ali od davkov, javnih sredstev, taks ali morda iz naslova davkov, javnih sredstev …?
Jezikovna
Izbira ustreznega »ogovora« za župana
Kaj je pravilno?
Pozdravljam gospoda župana, Petra Smodiša ali Pozdravljam župana, gospoda Petra Smodiša
Jezikovna
Izjeme pri domačenju krajevnih imen
Na vas naslavljam naslednje vprašanje in vas naprošam za odgovor: zakaj domačimo nekatera zemljepisna lastna imena (npr. Dunaj, Čedad, Atene), drugih pa ne (npr. New York, Stockholm)?
Jezikovna
Izrazna prekrivnost in pridevnik »račji«
V SSKJ in pa tudi v SP 2001 sem zasledil, da obstaja enak svojilni pridevnik za dve popolnoma različni živalski vrsti:
raca --> račje (meso)
rak --> račje (meso)
Kaj ne povzroča to težave v določenih primerih, ko iz sobesedila ne moremo razbrati, ali gre za (v zgoraj navedenem primeru) za meso race ali pa za meso raka?
Danes sem za kosilo jedel račje meso. Kako lahko zdaj nekdo razbere, ali je ta oseba jedla meso race ali pa meso raka?
Če rečemo račje klešče, si lahko še nekako predstavljamo, da gre v tem primeru za raka in ne za raco.
Ali bo novi pravopis predvidel to dvoumnost omenjenega svojilnega pridevnika in jo odpravil?
Svojilni pridevnik rakovski zveni še nekoliko najbolj pravilno za raka.
Ali se strinjate?
Jezikovna
Jezikovna
Je »lahko« del povedka ali prislovno določilo načina?
Zanima me tale primer: Poročilo lahko jutri zjutraj prinesete sem. Je povedek prinesete, lahko pa prislovno določilo načina? Ali je povedek lahko prinesete? Lepo bi vas prosila odgovor z obrazložitvijo. Prosim vas pa še, če lahko na koncu določite vse stavčne člene omenjenega stavka.
Jezikovna
Jezikovna
Kaj je bolje: »svetovni splet« ali »splet«?
Ali je oznaka svetovni splet res potrebna in kdaj ali je bolje, da jo vedno zamenjamo s preprosto – splet?
Jezikovna
Kaj je ustrezneje: »bivanjska kvaliteta« ali »kvaliteta bivanja«?
Prosim za vaše mnenje glede pravilnosti zapisa "bivanjska kvaliteta", ki je uporabljen v besedilu "politično in kulturno središče Vipavske doline z visoko bivanjsko kvaliteto v mestu in na podeželju". V SSKJ take besedne zveze namreč nisem našla in zato sklepam, da je pravilno zapisati "kvaliteta bivanja".
Jezikovna
Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?
Vprašanje
Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.
Jezikovna
Kako je prav: nima več »kaj« ali nima več »česa« početi?
Zanima me, katera raba je primernejša: nima več kaj početi ali nima več česa početi.
Jezikovna
Kako je prav »prekaren« ali »prekeren«?
Zanima me, katera od različic prekeren/prekaren je ustreznejša in kako utemeljimo zapis.
Jezikovna
Kako lahko nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku?
Ali lahko enoznačno in nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku in posledično dokažemo, da ima nek stavek le en, točno določen pomen?
Odgovor na to vprašanje je namreč bistvenega pomena za celoten pravni sistem ali katerokoli pogodbo. Namreč, če ne moremo enoznačno in nedvoumno določiti in dokazati pomenov vseh besed in celotnega stavka, glede na njegovo strukturo, potem uporabljamo fiktiven, subjektiven jezik, pri čemer vsi samo domnevamo, da se razumemo in da smo se o nečem sporazumeli. Dejansko stanje zakona, pogodbe, dogovora pa ni določen, ker temelji na dvoumnem, fiktivnem jeziku.
Jezikovna
Kako pisati ime »Republika S/srbska«?
Ali se srbska v besedni zvezi Republika srbska piše z veliko ali malo začetnico?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 142
Dostopnost