Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
vstópnik -a m (ọ̑)
teh. cevasta priprava za dovajanje zraka zlasti letalskemu motorju: nepremični, premični vstopnik; okrogel vstopnik; vstopniki na trupu letala; odprtine vstopnika / vstopnik zraka, za zrak
SSKJ²
zalíti -líjem dov. (í)
1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dati rastlinam vlago: zaliti cvetje, sadike / vsak večer zalije vrt; zaliti s postano vodo
2. z zlivanjem tekočine narediti kaj bolj redko: zaliti omako, rižoto / zaliti vino z vodo
3. z zlivanjem tekočine narediti kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zaliti pečenko
4. z zlivanjem česa tekočega zapolniti: zaliti špranje
// z zlivanjem kake tekočine napolniti: zaliti posodo do vrha
5. ekspr. tekoč pokriti, zakriti: valovi so zalili čoln; reka je zalila travnik / voda je zalila rove / lava je zalila vas
6. zakriti, obdati kaj s tekočo snovjo: zaliti drogove z betonom
7. ekspr. pojaviti se, razširiti se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: pot ji je zalil obraz / spet so ji solze zalile oči / kri, rdečica ga je zalila zardel je
8. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dati komu piti (alkoholno pijačo): sosed ga je zalil z vinom
9. ekspr. proslaviti kaj s pitjem, navadno v veliki meri: zaliti diplomo; zaliti dobro kupčijo
10. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: utrujenost ji je zalila telo / zalila jo je groza; zalili so me spomini; srce se ji je zalilo s sovraštvom / sobo je zalila svetloba
    zalíti se ekspr.
    napiti se (alkoholne pijače): najedli smo se in se zalili; zalili so se z žganjem
    zalít -a -o
    1. deležnik od zaliti: trg, zalit z asfaltom; dobro zalita rastlina; prikuha, zalita z vodo
    2. zaradi tolšče, mesa okrogel, zaobljen: zalit obraz, podbradek; ni suh, ampak lepo zalit
SSKJ²
zamášek -ška m (ȃ)
1. okrogel, navadno na zgornjem koncu nekoliko širši predmet za mašenje odprtin, posod: izvleči, potegniti zamašek iz buteljke; zamašiti, zapreti z zamaškom; gumijast, plutovinast zamašek; kovinski, steklen zamašek; zamašek za sod / pok zamaška pok, ki nastane pri izvleku zamaška / kronski ali kronasti zamašek zamašek v obliki kovinske kapice, zlasti za steklenice
// kar je temu podobno: iz vate si je naredil zamaške za ušesa
2. kar se nabere, nakopiči na določenem mestu in onemogoča prehod, pretok: v cevi je nastal zamašek iz blata in peska / prometni zamašek
SSKJ²
zaóbliti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti oblo, okroglo: zaobliti robove desk / reka je zaoblila kamenje
    zaóbliti se ekspr.
    postati obel, okrogel: lica so se mu zaoblila; obraz, trebuh se mu je z leti zaoblil / zaradi preobilne hrane se je zaoblil
    zaóbljen -a -o
    1. deležnik od zaobliti: zaobljen rob
    2. ekspr. obel, okrogel: zaobljen kamen; zaobljen ribji trup; zaobljeni vrhovi gora; zaobljena kupola cerkve / zaobljena krošnja dreves / ima širok, zaobljen obraz; mehko zaobljena brada
SSKJ²
zaokroglíti -ím in zaokrógliti -im dov., zaokróglil (ī í; ọ̄ ọ̑)
knjiž. narediti (bolj) okroglo: zaokrogliti izdelek
    zaokroglíti se, in zaokrógliti se
    postati (bolj) okrogel: kamni se zaokroglijo / ekspr. z leti se je zaokroglil
    zaokrogljèn -êna -o in zaokrógljen -a -o:
    zaokrogljena postava
SSKJ²
zaokróžati -am nedov. (ọ́)
1. delati okroglo: zaokrožati robove
2. delati, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: pri računanju je zaokrožal
♦ mat. zaokrožati na eno decimalko
3. združevati zemljišča v enoten kompleks: zaokrožati kmetijska posestva
4. delati, da kaj postane skladna celota: zaokrožati svoje znanje z dodatnim študijem / teorija zaokroža dejstva v celoto
    zaokróžati se 
    1. postajati okrogel: listi se rahlo zaokrožajo / ekspr. telo se mu je začelo zaokrožati
    2. postajati skladna celota: vedenje o teh pojavih se zaokroža
SSKJ²
zaokroževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati okroglo: zaokroževati robove
2. delati, da kaj postane skladna celota: vsebinsko zaokroževati svoja dela za objavo
    zaokroževáti se 
    postajati okrogel: listi se zaokrožujejo / ekspr. z leti se telo zaokrožuje
SSKJ²
zaokrožíti in zaokróžiti -im dov. (ī ọ́)
1. narediti okroglo: zaokrožiti robove / zaokrožiti ploščo / pravilno zaokrožiti vratni izrez / zaokrožil je ustnice in zažvižgal
2. narediti, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: zaokrožiti število / pog. zaokrožiti cene, račun navzdol, navzgor
3. združiti zemljišča v enoten kompleks: zaokrožiti njive, travnike / z nakupom tega zemljišča je zaokrožil svojo posest
4. narediti, da kaj postane skladna celota: s tem prispevkom je pisec zaokrožil podobo obdobja / ta stališča zaokrožijo v celoto filozofove poglede na logiko / ekspr.: vsak pripovedovalec je po svoje zaokrožil to pravljico dokončal, končal; z ugotovitvijo zaokrožiti svoje razmišljanje skleniti, zaključiti
5. knjiž. zakrožiti: odprli so okno in hladen zrak je zaokrožil po sobi / metulj je zaokrožil nad cvetom
● star. pevci so zaokrožili veselo pesem zapeli
    zaokrožíti se in zaokróžiti se
    1. postati okrogel: kamen se v strugi zaokroži / ekspr. z leti se mu je telo zaokrožilo
    2. postati skladna celota: z novimi spoznanji se je njihovo vedenje o vesolju zaokrožilo
    ●     ekspr. usta so se mu zaokrožila v nasmeh nasmehnil se je
    zaokróžen -a -o:
    zaokrožen pregled slovenskega slovstva; lepo zaokrožen rob; tematsko zaokrožena poglavja zaključena; zaokroženo število
SSKJ²
zŕno -a s (ȓ)
1. vsako od semen, navadno v klasu, latu žit ali stroku stročnic, z nakopičenimi hranilnimi snovmi: zrna kalijo, zorijo; zrna že padajo iz klasov; luščiti zrna; debela, drobna, dolga, velika zrna; okroglo, podolgovato, tanko zrno; prazno, trdo, zdravo, zrelo zrno; fižol z belimi zrni; moknati del zrna / ajdovo, koruzno, proseno, pšenično zrno; grahovo, sojino zrno; majhen kot gorčično, makovo zrno / mleti, pražiti zrna ječmena, kave / žitna zrna
2. okrogel ali oglat, navadno majhen delec, drobec česa: iz kosa kremena narediti zrna; drobna, gladka, ploščata zrna; zrno peska, zlata; zrna soli, zdravila, zdroba; zrna toče / knjiž. zadelo ga je svinčeno zrno krogla, šibra
3. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: v trditvi je zrno resnice; v tem govorjenju ni bilo niti zrna pameti
● knjiž. ločiti zrno od plev ločiti, vzeti dobro iz slabega; preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
♦ agr. goleno, plevno zrno; bot. pelodno zrno tros pri semenovkah, v katerem nastaneta moški spolni celici; fot. zrna mikroskopsko majhni delci srebrove soli v emulziji, ki s svojo velikostjo vplivajo na kakovost in občutljivost filma; min. kristalno zrno kristal s pravilno notranjo zgradbo in nepravilno zunanjo obliko; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Bušmanka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bušmanke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnica afriškega ljudstva
IZGOVOR: [búšmanka], rodilnik [búšmanke]
BESEDOTVORJE: Bušmankin
Celotno geslo ePravopis
kolut
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
koluta samostalnik moškega spola
ploščat okrogel predmet
IZGOVOR: [kolút], rodilnik [kolúta]
ZVEZE: zlati kolut
Celotno geslo ePravopis
Mongolčev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mongolčeva Mongolčevo pridevnik
IZGOVOR: [mongólčeu̯], ženski spol [mongólčeva], srednji spol [mongólčevo]
Celotno geslo ePravopis
Zemlja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zemlje samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
nebesno telo
IZGOVOR: [zêmlja], rodilnik [zêmlje]
BESEDOTVORJE: Zemljin, zemeljski
ZVEZE: okrogel kot Zemlja, raj na Zemlji, star kot Zemlja/zemlja
PRIMERJAJ: zemlja

Slovenski pravopis

Pravopis
lúnast -a -o; bolj ~ (ú) poud. ~ obraz |okrogel|
Pravopis
lútkast -a -o; bolj ~ (ȗ) poud. imeti ~ obraz |lep, okrogel, toda brezizrazen|
Pravopis
óbel óbla -o [-u̯] (ọ́; ọ̑) ~ hrbet knjige; neobč. ~ kamen zaobljen, okrogel
óbli -a -o (ọ́; ọ̑) strojn. ~ navoj
óblost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
Pravopis
okrógel -gla -o [-u̯]; bolj ~ (ọ́) ~ kamen; poud.: imeti ~ hrbet |ukrivljen|; posoditi ~ih dvesto tisoč tolarjev |približno|; ~a letnica |z ničlo na koncu|; peti ~e pesmi |vesele, razposajene|; ~e skladbe |živahne, poskočne|; omilj. ~a ženska |debela|; publ. prirediti ~o mizo |sproščen pogovor o problemu|; poud. pogosto biti ~ |vinjen|; okrogel v kaj biti ~ ~ obraz
okrógli -a -o (ọ́) ~ oklepaj ‹()›
okrógla -e ž, rod. mn. -ih (ọ́) poud. igrati same ~e |živahne, poskočne skladbe|
okróglo -ega s, pojm. (ọ́) poud. imeti kaj ~ega v žepu |denarja|
okróglost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
rondél -a m (ẹ̑) |okrogla cvetlična greda; okrogel obrambni stolp|; slovstv. |pesem|
Pravopis
zalít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ obraz |okrogel, zaobljen zaradi tolšče|; biti ~
zalítost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
zamaščèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ klobuk; poud. ~ obraz |okrogel, debel|
zamaščênost -i ž, pojm. (é)
Število zadetkov: 240