Zadetki iskanja
Botanika
SSKJ²
pečát -a m (ȃ)
1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat; preklicati, spremeniti pečat; potrditi pogodbo s pečatom; okrogel pečat; pečat z grbom; prostor za pečat / v nekaterih državah varuh državnega pečata
// znak1, odtisnjen:
a) v vosku kot znak verodostojnosti: poškodovati, prelomiti pečat / dvostranski pečat
b) na pošiljki, predmetu kot dokaz nedotaknjenosti zapore: zapreti pošiljko s pečatom; pečat na vratih je cel
// priprava z gumijastim, kovinskim negativom takega znaka, navadno okrogle oblike: izdelovati pečate; hranjenje pečata; seznam pečatov; pečat in blazinica
2. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: dati romanu pečat dobe; življenje v mestih nosi evropski pečat; vtisniti delu osebni pečat / z oslabljenim pomenom: nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata; vse jim je zaupal pod pečatom molčečnosti
● star. bal se je pečata s sodnije dopisa, sodnega sklepa; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost
♦ bot. salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum
1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat; preklicati, spremeniti pečat; potrditi pogodbo s pečatom; okrogel pečat; pečat z grbom; prostor za pečat / v nekaterih državah varuh državnega pečata
// znak1, odtisnjen:
a) v vosku kot znak verodostojnosti: poškodovati, prelomiti pečat / dvostranski pečat
b) na pošiljki, predmetu kot dokaz nedotaknjenosti zapore: zapreti pošiljko s pečatom; pečat na vratih je cel
// priprava z gumijastim, kovinskim negativom takega znaka, navadno okrogle oblike: izdelovati pečate; hranjenje pečata; seznam pečatov; pečat in blazinica
2. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: dati romanu pečat dobe; življenje v mestih nosi evropski pečat; vtisniti delu osebni pečat / z oslabljenim pomenom: nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata; vse jim je zaupal pod pečatom molčečnosti
● star. bal se je pečata s sodnije dopisa, sodnega sklepa; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost
♦ bot. salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum
Botanika
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
plód -ú in -a m, mn. plodôvi stil. plódi (ọ̑)
1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo; plod se odpre; nabirati plodove; zakrnel plod; plodovi bukve, gabra
♦ bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; enosemenski plod ki ima samo eno seme; glavičasti plod podolgovat ali okrogel mnogosemenski suhi plod; mnogosemenski plod ki ima več semen; sedeči plod brez peclja; suhi plod s suhim osemenjem
// ta del rastline glede na užitnost; sad: jablana ima letos debele plodove; okusen, sočen, zrel plod / gozdni, poljski plodovi / koščičasti, mesnati, pečkati plodovi / zastar. polja so prinašala leto za letom mnogo plodu pridelka
2. med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva: razvoj plodu / donošen, nedonošen plod; glavična, nožna lega plodu / človeški plod
3. knjiž. rezultat, dosežek: razprava je plod večmesečnega raziskovanja / prilaščati si plodove tujega dela; izkazalo se je, da je dogodek plod njegove domišljije / neuspeh je plod njegove nedelavnosti posledica
● knjiž., ekspr. plod ljubezni otrok
1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo; plod se odpre; nabirati plodove; zakrnel plod; plodovi bukve, gabra
♦ bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; enosemenski plod ki ima samo eno seme; glavičasti plod podolgovat ali okrogel mnogosemenski suhi plod; mnogosemenski plod ki ima več semen; sedeči plod brez peclja; suhi plod s suhim osemenjem
// ta del rastline glede na užitnost; sad: jablana ima letos debele plodove; okusen, sočen, zrel plod / gozdni, poljski plodovi / koščičasti, mesnati, pečkati plodovi / zastar. polja so prinašala leto za letom mnogo plodu pridelka
2. med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva: razvoj plodu / donošen, nedonošen plod; glavična, nožna lega plodu / človeški plod
3. knjiž. rezultat, dosežek: razprava je plod večmesečnega raziskovanja / prilaščati si plodove tujega dela; izkazalo se je, da je dogodek plod njegove domišljije / neuspeh je plod njegove nedelavnosti posledica
● knjiž., ekspr. plod ljubezni otrok
Terminološka
Plošček
Ker v SSKJ2 nisem našla ploščka v hokejskem pomenu, sem poiskala pak , ki je razložen kot 'trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu'. Kot sinonim je navedena ploščica , plošček pa ni omenjen. Glede na rabo se mi to ne zdi sprejemljivo – plošček v tem priročniku ne bi smel biti ignoriran.
Ker v SSKJ2 nisem našla ploščka v hokejskem pomenu, sem poiskala pak , ki je razložen kot 'trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu'. Kot sinonim je navedena ploščica , plošček pa ni omenjen. Glede na rabo se mi to ne zdi sprejemljivo – plošček v tem priročniku ne bi smel biti ignoriran.
SSKJ²
plôščica -e ž (ó)
1. manjšalnica od plošča: oglata, okrogla ploščica; kovinska, lesena ploščica; pri vhodnih vratih je bila pritrjena ploščica z imenom stanovalca / klej prodajajo v ploščicah
2. navadno v zvezi keramična ploščica tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal: obložiti kopalnico s keramičnimi ploščicami / porcelanaste ploščice
3. šport. trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu: podati ploščico nasprotnemu igralcu; s ploščico ga je zadel v nogo
♦ biol. krvna ploščica drobna, brezbarvna celica, pomembna pri strjevanju krvi
1. manjšalnica od plošča: oglata, okrogla ploščica; kovinska, lesena ploščica; pri vhodnih vratih je bila pritrjena ploščica z imenom stanovalca / klej prodajajo v ploščicah
2. navadno v zvezi keramična ploščica tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal: obložiti kopalnico s keramičnimi ploščicami / porcelanaste ploščice
3. šport. trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu: podati ploščico nasprotnemu igralcu; s ploščico ga je zadel v nogo
♦ biol. krvna ploščica drobna, brezbarvna celica, pomembna pri strjevanju krvi
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
eSSKJ
pobaháti se pobahám se tudi pobáhati se pobáham se dovršni glagol [pobaháti se] tudi [pobáhati se]
- 1. zelo se pohvaliti, izpostaviti s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
- 2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno bahati se
Pleteršnik
Pleteršnik
podołgovàt, -áta, adj. = podolgast, länglich, Mur., V.-Cig., Jan., Cig. (T.); p. obraz, Zv.; podolgovato-okrogel, oval, Cig. (T.); tudi: podółgovat, Dol.
SSKJ²
pókalica -e ž (ọ́)
1. igrača iz bezgove veje za pokanje: otrok je ustrelil s pokalico
● slabš. s tole pokalico ne boš nič opravil slabo puško
2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti pokalico
♦ bot. pokalica travniška rastlina z napihnjeno čašo in belkastimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Silene vulgaris; zool. pokalice hrošči, ki se z glasnim pokom poženejo v zrak, Elateridae
1. igrača iz bezgove veje za pokanje: otrok je ustrelil s pokalico
● slabš. s tole pokalico ne boš nič opravil slabo puško
2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti pokalico
♦ bot. pokalica travniška rastlina z napihnjeno čašo in belkastimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Silene vulgaris; zool. pokalice hrošči, ki se z glasnim pokom poženejo v zrak, Elateridae
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
pokrôvka -e ž (ō)
kovinski, navadno okrogel predmet, ki se rabi za pokrivanje (kuhinjske) posode: vzdigniti pokrovko z lonca; pokriti s pokrovko; pren., ekspr. industrijski dimniki in avtomobilski izpuhi so ustvarili nad mestom pokrovko iz plinov in prahu
♦ zool. hroščeva pokrovka trdo sprednje krilo pri hrošču
kovinski, navadno okrogel predmet, ki se rabi za pokrivanje (kuhinjske) posode: vzdigniti pokrovko z lonca; pokriti s pokrovko; pren., ekspr. industrijski dimniki in avtomobilski izpuhi so ustvarili nad mestom pokrovko iz plinov in prahu
♦ zool. hroščeva pokrovka trdo sprednje krilo pri hrošču
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
políp -a m (ȋ)
1. zool. ožigalkar z vrečastim telesom in lovkami, pritrjen na podlago: polipi in meduze; bolezen objema kakor polip vse njegovo življenje
2. med. okrogel pecljat izrastek na sluznici: operirati polipe v nosu
1. zool. ožigalkar z vrečastim telesom in lovkami, pritrjen na podlago: polipi in meduze; bolezen objema kakor polip vse njegovo življenje
2. med. okrogel pecljat izrastek na sluznici: operirati polipe v nosu
SSKJ²
pôlkúpola -e [pou̯kupola] ž (ȏ-ȗ)
streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: pozlačene kupole in polkupole
// strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: polkupola apside
streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: pozlačene kupole in polkupole
// strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: polkupola apside
Celotno geslo
Frazemi
póln Frazemi s sestavino póln:
bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti [vsèh] múh póln, iméti póln kúfer kóga/čésa, iméti póln kúrac kóga/čésa, iméti pólna ústa beséd, iméti pólne hláče, iméti pólne rôke déla, iméti pólne žêpe [denárja], iméti pólno glávo čésa, iz pólnih pljúč, kot [da] bi imél pólne hláče, kričati iz pólnih pljúč, [okrógel] kàkor [pólna] lúna, [okrógel] kot [pólna] lúna, s pólno páro, s pólno pravíco, zadíhati s pólnimi pljúči, zapéti iz pólnih pljúč, zasmejáti se iz pólnih pljúč
bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti [vsèh] múh póln, iméti póln kúfer kóga/čésa, iméti póln kúrac kóga/čésa, iméti pólna ústa beséd, iméti pólne hláče, iméti pólne rôke déla, iméti pólne žêpe [denárja], iméti pólno glávo čésa, iz pólnih pljúč, kot [da] bi imél pólne hláče, kričati iz pólnih pljúč, [okrógel] kàkor [pólna] lúna, [okrógel] kot [pólna] lúna, s pólno páro, s pólno pravíco, zadíhati s pólnimi pljúči, zapéti iz pólnih pljúč, zasmejáti se iz pólnih pljúč
SSKJ²
SSKJ²
pôlokrógel -gla -o [pou̯okrogəu̯] prid. (ȏ-ọ́)
ki ni popolnoma okrogel: tanka, polokrogla ploščica / polokrogla dvorana polkrožna
♦ teh. vijak s polokroglo glavo
ki ni popolnoma okrogel: tanka, polokrogla ploščica / polokrogla dvorana polkrožna
♦ teh. vijak s polokroglo glavo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 240
Dostopnost