Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
aziát -a m (ȃ) nav. slabš. kdor je po izvoru iz Azije: zagorel aziat / vidi se, da je brezčuten aziat
SSKJ
b [bé in bə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ə̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    b neskl. pril.  drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije
    ♦     gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
SSKJ
bába -e ž (á) 
  1. 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
    ●     šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo
    // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
  2. 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
  3. 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
  4. 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
    ♦     etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
SNB
bábi -- ž, člov. (ȃ) pog.
babica, stara mama: babi in dedi; Ko je babi kuhala kosilo, je dedi bral časopis E (↑)bába po zgledu (↑)mámi
SSKJ
babilónski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava
    ●     babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
    // star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko
  2. 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava
SSKJ
bábine -bin ž mn. (ȃ) star. (po)porodna doba: ženska je v babinah
SSKJ
babjevérnost -i ž (ẹ́) ekspr. praznovernost, vraževernost: znan je po svoji babjevernosti
SSKJ
bábji -a -e prid. (ȃ) slabš.  
  1. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji
    ●     slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje
  2. 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca
    ♦     meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal
Glasuj SNB
babyboom1 -a cit. [bêjbibúm] m (ȇ-ȗ)
hiter dvig števila rojstev: Povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti E ← agl. baby boom iz baby 'dojenček' in boom 'eksplozija, nenaden porast'
    babyboom2 -- v prid. rabi v zvezi babyboom generacija
    ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v letih po drugi svetovni vojni: Leta 2008, 2009 in 2010 na tujem štejejo za leta babyboom generacije, v teh letih se je namreč pričela upokojevati največja povojna generacija
SSKJ
bága -e ž (á) nar. severovzhodno gošča, ostanki v pipi: drži se ga vonj po stari bagi / žvečiti bago
SSKJ
baháriti -im in baháriti se -im se nedov. (á ȃ) ekspr. bahati se: fant je baharil, kako je močen / pav se bahari po dvorišču
SSKJ
bajálec -lca [u̯c] m (ȃ) 
  1. 1. knjiž. ljudski pripovedovalec: slovel je kot pesnik in bajalec
  2. 2. redko, po ljudskem verovanju kdor čara; čarovnik: v čarih izveden bajalec
SSKJ
bájar in bájer -ja m (ȃ) pog. večja kotanja z vodo, ribnik: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice
SSKJ
bájram -a m (ȃ) velik muslimanski praznik: praznovanje bajrama po ramazanu
SNB
bájtni -a -o prid. (ȃ) rač.
ki je v zvezi z bajtom: Navidezni stroj stoji za vsakim bajtnim ukazom in lahko programom po potrebi prepreči dostop do nekaterih sistemskih virov E ↑bájt
SSKJ
bákrast -a -o prid. (á) po barvi podoben bakru; bakren: bakrast obraz
    bákrasto prisl.: bakrasto rdeča polt
SSKJ
bakrén -a -o prid. (ẹ̄) 
  1. 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica
  2. 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje
    ♦     arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi
    bakréno prisl.: sonce bakreno osvetljuje okno; bakreno rdeč obraz; bakreno rjave roke
SSKJ
bakrénast -a -o prid. (ẹ̄) po barvi podoben bakru: bakrenasta polt
SSKJ
balansírati in balancírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama
  2. 2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico
SSKJ
balár -ja m (ȃ) nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: zavrtela sta se po balarju
Število zadetkov: 10018