Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
vsèslovánščina -e ž (ȅ-ȃ) po zamisli panslavistov skupni jezik vseh Slovanov: razpravljanje o ilirščini in vseslovanščini
SSKJ
vúlgo prisl. (ȗ) knjiž., navadno pri hišnih imenih po domače: piše se Ivan Miklavčič, vulgo Gradnik
SSKJ
vzdúšnica -e ž (ȗ) nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov; zračnica
SSKJ
vzétek -tka (ẹ̑) igr. skupek kart, ki jih vsak igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto: dobiti vzetek; vrednost vzetka
SSKJ
zabrékati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) postajati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine: noge mu zabrekajo; od napora so mu začele zabrekati žile
SSKJ
zabrékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) postati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine: noga je zabreknila; zaradi zastoja krvi žile zabreknejo
    zabréknjen -a -o: zabreknjeni gležnji; prim. zabrekel
SSKJ
zabúhniti -em dov. (ú ȗ) postati po obsegu večji navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine: obraz zabuhne od pijače; pri vnetju ledvic veke zabuhnejo
    zabúhnjen -a -o: zabuhnjen obraz; prim. zabuhel
SSKJ
zacelína -e ž (í) agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjenem mestu stebla ali veje po obrezovanju
SSKJ
začáranost -i ž (ȃ) po ljudskem verovanju stanje začaranega: začaranost ljudi, živali
SSKJ
zagovarjálec -lca [u̯c tudi lc(ȃ) po ljudskem verovanju kdor z zagovarjanjem vpliva na kaj: pomoč so iskali pri zagovarjalcih / zagovarjalec bolezni, kač
SSKJ
zaklétje -a (ẹ̑) po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: pripovedovati o zakletju kraljeviča
// posledica, učinek tega izreka: rešiti se zakletja
// beseda, besede, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: izreči zakletje
SSKJ
zaklétost -i ž (ẹ̑) po ljudskem verovanju stanje zakletega: rešiti kraljeviča iz zakletosti; zakletost gradu
● 
knjiž., redko težko je razumeti njegovo zakletost v zemljo preveliko navezanost nanjo
SSKJ
zaklinjálec -lca [u̯c(ȃ) po ljudskem verovanju kdor z zaklinjanjem vpliva na kaj: zaklinjalec je bil brez moči / zaklinjalec bolezni, duhov
SSKJ
zaklinjeválec -lca [u̯c tudi lc(ȃ) po ljudskem verovanju zaklinjalec: zaklinjevalec dežja
SSKJ
zalívanček -čka (í) med. dojenček, hranjen po steklenički: bolezni dojenčkov in zalivančkov
SSKJ
zapítki in zápitki -ov m mn. (ȋ; ȃ) nar. prekmursko pojedina po zaroki: prirediti zapitke
SSKJ
zarêči -rêčem dov., tudi zarekó; zarêci zarecíte; zarékel zarêkla (é) po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti: zna zareči kačji pik
// z besedami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: pri rojstvu mu je zarekla / ni je mogel pozabiti, zarekla mu je
    zarêči se 
    1. 1. nehote reči, kar se ne namerava: zarekel se je in mu izdal skrivnost; v naglici se mu je zareklo
      // pomotoma reči kako besedo namesto druge: govoril je gladko, samo enkrat se mu je zareklo; oprostite, zareklo se mi je
    2. 2. ekspr. odločno izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zarekel se je, da jo bo dobil; zarekel se je, da jim ne bo povedal
      ● 
      ekspr. danes so se vsi zarekli proti meni mi nasprotujejo, me onemogočajo
    zarečèn -êna -o: zarečena živina
     
    zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti
SSKJ
zarotílen -lna -o prid. (ȋ) po ljudskem verovanju s katerim se zaroti: zarotilne besede / zarotilni obrazci zarotitveni obrazci
 
rel. zarotilna molitev molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha
SSKJ
zarotoválec -lca [u̯c tudi lc(ȃ) po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: zarotovalec ni imel več moči / zarotovalec zla
SSKJ
zaspánost -i ž (á) stanje, pri katerem se čuti potreba po spanju: zaspanost se ga loteva, ekspr. ga muči; zaspanost ga je minila; premagati zaspanost / od zaspanosti komaj gleda
 
med. bolezenska zaspanost stanje, ko se čuti pretirano nagnjenje do spanja
Število zadetkov: 8989