Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
újec -jca m z -em člov. (ú; ȗ) star. materin brat, stric (po materini strani)
újna -e ž, člov. (ú; ȗ) star. materina sestra, teta (po materini strani)
újčev -a -o (ú; ȗ) star.
Pravopis
urájmati -am dov. -an -ana; urájmanje (ȃ) neknj. ljud. koga/kaj ~ čevlje zelo poceni po naključju dobiti, kupiti; ~ obrtnika doma po naključju dobiti, odkriti, najti
urájmati se -am se (ȃ) neknj. ljud. naključno se zgoditi; neknj. ljud., s smiselnim osebkom urajmati se komu Tokrat se ti je urajmalo naključno posrečilo
Pravopis
vlačíti in vláčiti -im nedov. vláči -te in -íte, -èč -éča; vláčil -íla, vláčit, vláčen -a; vláčenje; (vláčit) (í/ȋ/á á) kaj ~ hlode; poud. ~ s seboj vso opremo |nositi|; poud. vlačiti koga po čem ~ soseda po sodišču |pogosto ga tožiti|; ~ taščo po zobeh |opravljati, obrekovati|; pokr. branati
vlačíti se in vláčiti se -im se (í/ȋ/á á) Krilo se ~i za njo; poud. ~ ~ kot megla |počasi hoditi|; slabš. ~ ~ kdo ve kod |potepati se, pohajkovati|; slabš. vlačiti se z/s kom ~ ~ z ničvrednimi ženskami |imeti spolne odnose|
Pravopis
vprášati tudi vprašáti -am dov. vprášaj -te tudi -ájte; vprášal -ála tudi vprášala, vprášat, vprášan -a; vprášanje; (vprášat) (á/á á) koga ~ potujočega, kam gre; vprašati koga kaj ~ učenca matematiko; vprašati koga za koga/kaj ~ vodjo za dovoljenje; Šel je v šolo vprašat za sina; vprašati koga o kom/čem ~ znanca o zdravju; vprašati koga po kom/čem ~ otroka po imenu; ~ prijatelja po znancih; knj. pog.: Ne vprašaj, kako smo veseli Zelo smo veseli; Ne vprašajte, kje vse je bil Marsikje je bil; Greš zraven? -Še ~aš
vprášati se tudi vprašáti se -am se (á/á á) o čem ~ ~ ~ smislu življenja
Pravopis
vzdihováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vzdihovánje; (-àt) (á ȗ) ~ od ugodja; žalostno ~; poud. vzdihovati po kom/čem ~ ~ počitnicah |želeti si počitnice; hrepeneti po počitnicah|; poud. vzdihovati za kom/čim ~ ~ nekdanjimi časi |tožiti|
Pravopis
zanímati -am nedov. -ajóč (ȋ) koga/kaj ~a ga glasba; poud. Ženske ga ne ~ajo |ne čuti potrebe po njihovi družbi, po stikih z njimi|; publ. Ta vprašanja ~ajo obe državi zadevajo; Očeta zanima, kam si šel
zanímati se -am se (ȋ) za koga/kaj ~ ~ ~ filozofijo; Ne ~a ~ ~ sosede
Pravopis
zatêči -têčem dov.; drugo gl. teči (é) Gleženj je po udarcu zatekel; poud. zateči koga ~ tatu pri kraji |zalotiti, ujeti|; Sredi dela ga je zatekla smrt |je umrl|
zatêči se -têčem se (é) ~ ~ pred dežjem pod streho; zateči se k/h komu/čemu po kaj ~ ~ k zdravniku po pomoč
Pravopis
zažêjati -a dov. zažêjanje (ȇ) koga/kaj Po jedi jih je zažejalo; poud. zažejati koga po kom/čem Zažejalo ga je po prijateljih |Zaželel si je prijateljev|
zažêjati se -am se (ȇ) star. užejati se
Pravopis
žêlja -e tudi žêlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́; ẹ́ ẹ̑) narediti kaj na ~o staršev; želja po čem ~ ~ resnici; skladba po ~i; z iskrenimi ~ami |v pismu|; Izražamo vam naše najboljše ~e |kot voščilo|; poud.: srčna ~ |zelo velika|; očetova zadnja ~ |pred smrtjo|; biti obseden od ~e po čem |zelo si želeti|; Češenj bo le za ~o |zelo malo|
Pravopis
žléb -a tudi žléb -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; mest. dv. in mn. tudi -éh (ẹ̑; ẹ̑ ȃ) strešni ~; nestrok. splezati po ~u |strok. po strešni odtočni cevi|; spuščati opeko po ~u; ~ v gorski steni; dolbsti ~ v desko
Pravopis
ad líbitum nač. prisl. zv. (ȋ) glasb. po želji, poljubno
Pravopis
agnoscírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agnoscíranje (ȋ) neobč. prepoznati: koga/kaj ~ glas, osumljenca; agnoscirati koga/kaj po čem ~ osumljenega po glasu
Pravopis
asociácija -e [ija] ž (á) spomniti se po ~i |po povezavi, (z)druže(va)nju|; neobč. ~ držav skupnost, povezava
Pravopis
bêdro -a tudi bêdro -ésa s (é; é ẹ̑) kurje ~; tolči se po ~ih po stegnih; šalj. suha bedresa |noge|
Pravopis
bíblija -e ž (í) ravnati se po ~i po svetem pismu
Pravopis
bízam -a m, snov. (ȋ) plašč iz ~a |iz krzna|; vonj po ~u po mošusu
Pravopis
blískniti -em dov. blísknjenje (í ȋ) blisniti: Utrinek ~e; poud. Avto ~e mimo |šine, švigne|; bliskniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; brezos. V daljavi je blisknilo
Pravopis
bóbnati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóbnanje (ọ̑) Bobnar ~a; bobnati kaj ~ koračnico; slabš. bobnati kaj o kom/čem ~ laži o sosedih |povsod razglašati, pripovedovati|; bobnati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi
Pravopis
bóžati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóžanje (ọ̑) koga/kaj po čem ~ otroka po glavi; neobč. Veter ~a lica
Pravopis
brísati bríšem nedov. brišóč, brisáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; brísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ prah s cunjo; dov. ~i ime s seznama |izbriši|; brisati kaj ob kaj ~ čevlje ob predpražnik; brisati kaj v kaj ~ roke v brisačo; voj. žarg. brisati po čem ~ ~ tanku z mitraljezom |streljati|
brísati jo bríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |teči, hiteti|
brísati se bríšem se (í ȋ) Meje med ljudmi se ~ejo |izginjajo|; brisati se v kaj ~ ~ ~ predpasnik
Število zadetkov: 1988