Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
pádati -am nedov. -ajóč, -áje; pádanje (á ȃ; ȃ) opotekati se in ~; ~ v prepad; ~ vznak, naprej; Na tem mestu ~a kamenje; poud. Na zemljo ~a noč |noči se|; Ponoči ~a rosa; Zračni tlak ~a; publ. Tolar ~a |Vrednost tolarja se manjša|; poud. Trdnjave so padale ena za drugo |so jih zavzemali|; publ. Padala so vprašanja vpraševali so; padati v kaj poud. ~ ~ duševne krize |večkrat doživljati duševne krize|; knj. pog. ~ ~ nezavest omedlevati; knj. pog. ~ ~ sobo drug za drugim nepričakovano prihajati; padati po kom/čem Kaplje ~ajo ~ dežniku; poud.: Pesti so padale po hrbtu |udarjale|; ~ ~ nasprotnikih |napadati jih|; brezos., poud.: Padalo je po glavi, hrbtu, rokah |tepli so jih|; Kaže, da bo padalo |deževalo|
Pravopis
plát -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) pešaj. stran, del: sprednja ~ hiše; jezikovna, oblikovna ~ romana; biti dobro opremljen po tehnični ~i tehnično; knj. pog. druga ~ medalje |stvar z drugega, nasprotnega vidika|; poud. dobiti jih po zadnji ~i po zadnjici
Pravopis
pljúskati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pljúskanje (ȗ) Morje ~a; poud. ~ po blatu |hoditi|; pljuskati kaj ~ tekočino iz posode; poud. pljuskati koga po čem ~ prijatelja po plečih |udarjati|; pljuskati ob kaj Jezero ~a ~ breg
Pravopis
pobliskávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pobliskávanje (ȃ) V daljavi ~ajo luči; pobliskavati komu z/s čim Avtomobilist mu ~a z lučmi; pobliskavati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |jezno, živahno jih pogledovati|
Pravopis
poblískniti -em dov. poblísknjen -a; poblísknjenje (í ȋ) Luč ~e in ugasne; pobliskniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po sogovorniku |jezno, živahno ga pogledati|
Pravopis
pobliskováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pobliskovánje; (-àt) (á ȗ) Žaromet ~uje; pobliskovati komu z/s čim ~ nasproti vozečemu z lučmi; pobliskovati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |jezno, živahno jih pogledovati|
Pravopis
podrsévati -am nedov. -ajóč, -áje; podrsévanje (ẹ́) ~ po parketu sem in tja; neobč. podrsevati z/s čim po čem ~ s prsti po strunah podrsavati
Pravopis
práskati -am nedov. -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; práskanje (á) koga/kaj ~ boleče mesto; Prah ga ~a v grlu; praskati po čem ~ ~ vratih; Ta mačka ~a
práskati se -am se (á) po čem ~ ~ ~ glavi; poud. praskati se z/s kom |bojevati se|
Pravopis
prásniti -em dov. prásnjen -a; prásnjenje (á ȃ) koga/kaj Mačka ga je prasnila; prasniti z/s čim po čem ~ z vžigalico po škatlici; poud.: ~ iz sobe |steči, švigniti|; ~ v smeh |zasmejati se|
prásniti jo -em jo (á ȃ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |iti, oditi|
prásniti se -em se (á ȃ) ~ ~ do krvi; poud. Patrulji sta se prasnili |se spopadli|
Pravopis
pravílo -a s (í) prometna ~a; slovnična ~a; življenjsko ~; ~a društva; ~a za pisanje prošnje; ~a o lepem vedenju; delati proti ~om, po ~u, v skladu s ~i; publ. Dovoljenje so po ~u dobile le ženske praviloma; neobč. Odločni in vztrajni po ~u uspejo navadno, večinoma; poud.: vesti se po vseh ~ih |kot se pričakuje, zahteva|; Zamuda pri tem vlaku je že kar ~ |običajna, navadna|
Pravopis
ségati -am nedov. -ajóč, -áje; séganje (ẹ́; ẹ̑) Voda ~a do hiš; ~ v vrečo; ~ po knjigi; poud. segati po čem ~ le po najboljših čistilih |jih uporabljati|; pogosto ~ ~ dobrih knjigah |brati dobre knjige|; večkrat ~ ~ steklenici |piti alkoholne pijače|
Pravopis
sléd2 -ú tudi sléd -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȗ; ẹ̑) iti po ~u; po ~ovih sklepati na vlom; zajčji ~ovi; ~ovi bombardiranja; ~ rimske stavbe; ~ovi neprimerne vzgoje; poud.: ~ življenja v ponesrečencu |znaki|; izginiti brez ~u |neznano kam|; biti na ~u zločincu |po znamenjih sklepati, kje je|
Pravopis
sledíti -ím nedov. slédi -íte in slêdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; sledênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu ~ divjadi; ~ materi za petami; Poročilu je sledila razprava; ~ pouku; publ.: ~ modi oblačiti se po modi; ~ ukazu ubogati, izpolniti ukaz; ~ zgledu ravnati se po zgledu, posnemati zgled; slediti koga/kaj ~ dekle s pogledom; Lovec ~i divjo svinjo; publ. slediti iz česa Kaj ~i ~ tega se vidi, je razvidno, se da sklepati; star. slediti za čim ~ ~ zlatom iskati ga; Nadaljevanje ~i; publ. Uspeh je hitro sledil je bil hitro viden, opazen; urad. Besedilo se dopolni, kot ~i
sledíti se -ím se (í/ȋ í) star. Razvaline gradu se še ~ijo so še vidne, opazne
Pravopis
stožíti se in stóžiti se -i se dov. stóženje; drugo gl. tožiti (í/ȋ ọ́) komu po kom/čem Večkrat se mu ~i po domu; Stožilo se mu je po prijateljih
Pravopis
stréči stréžem nedov. strézi -te/-íte, strežóč; strégel -gla, stréč, stréžen -a; stréženje; (stréč/strèč) (ẹ́) komu/čemu z/s čim ~ gostom s pijačo; ~ bolniku; poud. ~ svoji radovednosti |zadovoljevati jo|; Vam že ~ejo?; poud. streči komu po čem ~ kralju po življenju |skušati ga ubiti|; ~ kralju po prestolu |skušati mu ga odvzeti|; streči koga/kaj ~ brata med boleznijo; To omako ~ejo k pečenki
Pravopis
šablóna -e ž (ọ̑) risati po ~i; napisati pismo po ~i |po vzorcu; neizvirno|
Pravopis
švígniti -em dov. (í ȋ) Lastovka je švignila iz gnezda; poud. Avtomobil je švignil mimo |hitro zapeljal|; poud. švigniti po kom/čem ~ z bičem po konju |udariti|; ~ s pogledom po ljudeh |na hitro pogledati|
Pravopis
tápkati -am tudi tapkáti -ám nedov. -aj -ajte tudi -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -àl -ála, -at tudi -àt; tápkanje tudi tapkánje; (-at tudi -àt) (ȃ; á ȃ) manjš.; poud. ~ po hodniku |tiho hoditi|; poud. tapkati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |bobnati|
Pravopis
tapljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; tapljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga po čem ~ znanca po roki; poud. ~ po stopnicah |tiho hoditi|
Pravopis
tréščiti -i dov. -en -ena; tréščenje (ẹ́ ẹ̑)
1. Zagrmelo je in treščilo; treščiti v koga/kaj Treščilo je v senik
2. os., poud. Blizu je treščila granata |eksplodirala|; poud. treščiti koga/kaj ~ fanta skozi vrata |s silo vreči|; poud. treščiti koga/kaj v kaj ~ nasprotnika v obraz |močno udariti|; poud. treščiti koga/kaj po čem ~ nasprotnika po glavi |močno udariti|; poud. treščiti ob kaj pri padcu ~ ~ skalo |silovito zadeti|; treščiti v koga/kaj Strela je treščila v senik; poud. Skoraj bi treščil vanj |se zaletel|; poud.: ~ na tla, po tleh |pasti|; nenadoma ~ ~ hišo |nepričakovano priti|
tréščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud.: Fantje so se treščili |spopadli|; ~ ~ v morje |skočiti|
Število zadetkov: 1988