Zadetki iskanja
Svetokriški
zaslužiti -im dov. zaslužiti: vezhnu veſsèlje ſi sashlushit nedol. ǀ s'eno ſamo mislio bomo mogli en velik lon, inu cilu Nebesku Krajleſtvu ſi ſashlushit nedol. ǀ G: Bogu dopasti, inu Nebeſsa ſi sashlushiti nedol. ǀ pres vſe teshave bi ſi mogli saſhlushiti nedol. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti nedol. ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi ǀ tu Nebeſhku krajleuſtvu ſi sahlushiti nedol. ǀ Nebeſhku veſselie ſi sa ſhlushiti nedol. ǀ ſebi ta vezhni nebeski lon ſashlushish 2. ed. ǀ S' tem ner mainshim dellam, kateru ſa lubeſan Boshjo ſturish, ti ſi vezh seshlushish 2. ed., kakor de bi vſe slatu, inu ſrebru celliga ſvejta vdubil ǀ Sbriſhe shtrajfinge, katere s'kusi greh sashlushish 3. ed. ǀ vezhnu fardamaine ſi sashlushi 3. ed. ta greshni zhlovek ǀ kadar edn ſi ſashlushi 3. ed. skuſi ſvoje dellu pravizhnu lon ǀ stakushno molitvo ſe nesashlushi +3. ed. Nebu ǀ de ſi lih zhlovek neſashlushi +3. ed. popolnoma takorshen lon ǀ ſkuſi Svetu Reshnu Telu ſi sashlushimo 1. mn. vekshi gnado ǀ my ſi ſashlushimo 1. mn. Nebesku veſſelje ǀ my pak ſi ſaslushimo 1. mn. shaze nebeske ǀ ſi saslushimo 1. mn. te shaze nebeske ǀ to vezhno paklensko martro ſi sashlushite 2. mn. ǀ nasha della vezhni nebeski lon ſi ſashlushio 3. mn. ǀ namesti tega Isvelizhajnia tu fardamanie ſi sashlushio 3. mn. ǀ sazhne od martre paklenske pridigovat, katero ludje vezhkrat s'en kratik lusht tiga meſſa ſi sashluſhio 3. mn. ǀ s'to lubesnio nezh pred Bugam ſi ne saslushio 3. mn. ǀ ſe neboijsh pakla, kateriga ſi sashlushil del. ed. m s'leto tuojo Iudausko ohernjo ǀ ſi nej bil huale ſashlushil del. ed. m ǀ tu Nebeſhku veſselje kateru bò s'taistim greshnim dellom ſgubil, inu to vezhno paklensko martro saſhlushil del. ed. m ǀ On ſi nej sashlushu del. ed. m ſmerti ǀ Alemeon je bil saslushil del. ed. m shaze od Creſuſa ǀ vrednu bi ſi neſashlushil +del. ed. m nebesku veſſelje ǀ de bi takorshno preveliko martro v' pakli ſi nesashlushil +del. ed. m ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila del. ed. ž ta nemarna hisha ǀ je bila eniga koslizha ſashlushila del. ed. ž ǀ tu kratku terpleine na ſemli, bo njemu ſashlushilu del. ed. s tu vezhnu nebesku veſſelje ǀ kar po pravizi ſta sashlushila del. dv. m ǀ de bi ta vezhni lon ſi sashlushili del. mn. m ǀ to grosno vezhno martro ſò ſi ſashlushili del. mn. m ǀ Nebu ſi bodo saſhluſhilli del. mn. m ǀ bote peklenski martri odshli, inu nebeſſa ſi sashlushilli del. mn. m ǀ bote vaſhi dolshnusti sa dosti ſturili, inu ta vezhni lon ſi saſhlushili del. mn. m ǀ vij ſte ſi ſahlushili del. mn. m ǀ bote nebeſſa ſi sashushili del. mn. m ǀ tvoje djaine, misly, inu shelje bodo vezhni lon ſi ſashlushile del. mn. ž
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
zasmrdẹ́ti, -ím, vb. pf. zu stinken anfangen, nekaj je zasmrdelo; zasmrdelo je po vsej sobi, im ganzen Zimmer wurde ein Gestank wahrgenommen.
Prekmurski
zastáplati -am nedov. zastopati: naj nemesnyáke zasztápla v-tom AIP 1876, br. 2, 2; Pitajôcsi-zaiméni imé zasztáplajo AIN 1876, 40; ki do po právdi vladársztvo zasztáplali AIP 1876, br. 10, 2; ka eto nyihovo 'zelo naj na szpráviscsi zasztáplata AIP 1876, br. 5, 2
zastáplani -a -o zastopan: ka vszáka krajina naj zastáplana od szvojga poszlavca AIP 1876, br. 2, 3
zastáplani -a -o zastopan: ka vszáka krajina naj zastáplana od szvojga poszlavca AIP 1876, br. 2, 3
Pleteršnik
zastȃva, f. 1) die Fahne, die Flagge, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Nebelkappe einer Bergspitze, C., Notr.-Levst. (M.), jvzhŠt.; — solnce gre v zastavo, die Sonne verbirgt sich hinter den Wolken, Jan.; — 2) der Ansatz, die Anlage: der Kernansatz, Jan.; der Zellenansatz im Bienenstock: čebele trdijo na pokrov ula zastavo iz voska ter jo vedno bolj daljšajo proti podnici, Levst. (Beč.); — 3) die Constitution, die Anlage, die Beschaffenheit, C.; z. života, C.; tele je lepe zastave, žito ima lepo zastavo (= obeta, da bode dobro obrodilo), Poh.; — 4) das Absperren des Mahlwassers: po zastavah mleti = v presledkih, kadar vode dosti nateče, mleti, SlGor.-C.; — das Stauwerk, Jan. (H.); — 5) der Hinterhalt, die Nachstellung: huda zastava, sovražne zastave, Trub.; — 6) die Verpfändung, der Versatz; v zastavo dati, verpfänden, Cig., Jan.; — das Pfand; zastavo dati, rešiti, Meg.; on zapusti svojim sovražnikom pravo zastavo svoje ljubezni in sprave, Jap. (Prid.); skupna z., die Simultanhypothek, DZ.; živa z., fressendes Pfand, Cig.; — 7) die Aufgabe (einer Frage, eines Räthsels), Cig.
Pleteršnik
zastǫ́pati, -pam, vb. impf. ad zastopiti; 1) vertreten; pot z. komu, jemandem in den Weg treten, M.; — 2) vertreten, repräsentieren, Jan., nk.; z. koga pred vnanjim svetom, Levst. (Cest.); (po drugih slov. jezikih); — 3) z. se koga, vor jemandem Respect haben, ihn achten, C.; Rücksicht haben, schonen, ogr.-C.
Svetokriški
zastopiti -im dov. razumeti, pojmovati: S. Duh nam je hotel dati saſtopit nedol. to reſnizo ǀ kakor nam je hotel dati ſaſtopit nedol. S. Pet. Chryſologus ǀ veliku minie bomo mij mogli sgruntat, inu sastopit nedol. ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nedol. nemore ǀ ſam Chriſtus nam ie hotel sastopet nedol. dati ǀ nam je hotel David dati sostopit nedol. ǀ De bi nam dal satopit nedol. de njega S. Roke ſo vſelej perpraulene nam na pomozh priti ǀ Iest saſtopim 1. ed. taiste shene ǀ Ner poprei imate ſamerkate Nem. Nem., kaj ſaſtopim 1. ed. ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ letu ſaſtopem 1. ed. ǀ Vaſs sabſtopim 1. ed. Nem. Nem., de vshe vasho nedolshnoſt ſte sgubili ǀ Jeſt nesaſtopim +1. ed. kaj ta, ali uni zhlovek shelj ǀ S. Chryſoſtomus sa tu ner bulshi oroshje saſtopi 3. ed. S. molitvo ǀ Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni kamen, Galatinus ſaſtopi 3. ed. Mario Divizo ǀ Sa hishniga Ozheta ſe saſtopi 3. ed. Bug Ozha ǀ taku sastopi 3. ed. S. Hieronijmus ǀ taku naprei greh poſtavio de Spovednik ga nesaſtopi +3. ed. popolnama ǀ molzhi, molzhi vſhe sastopimo 1. mn., kaj hozhes rezhi ǀ vſhe saſtopite 2. mn. kaj hozhem rezhi ǀ ony mene dobru saſtopio 3. mn. ǀ ſa Riſe ſaſtopio 3. mn. S. S. Vzheniki hudizhe ǀ katere beſsede drugi sastopio 3. mn. od gajshlajna Odreshenika nashiga Christuſa Iesuſa ǀ Se nesaſtopio +3. mn. taiſti ludje, kateri pò semli hodio, nyh potrebnu shiuleine yszheio ǀ O Adamavi Otrozi, kateri s'dreviom ſe guantate kakor vaſh ozha Adam, ſaſtopite vel. 2. mn. to pergliho ǀ Ta Student je dobru lete beſſede saſtopil del. ed. m ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal, de jih bosh lahku ſaſtopil del. ed. m ǀ nijh jesik je bil Bug smeſhal de eden tega drusiga nej sastopel del. ed. m ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep, nepameten, nej videl, nej posnal, nej ſastopil del. ed. m ǀ kumaj je bila ſaſtopila del. ed. ž ǀ dokler ſerza nej ſo imeli, pridige nej ſo saſtopili del. mn. m ǀ kadar od shpegariou ſo blij ſaſtopili del. mn. m lete beſſede ǀ ta Vuzheni zhlovek je zuiblal, de bi lete beſſede ludje od katiriga druſiga nesaſtopili +del. mn. m ǀ od Angelou ſo bile saſtopile del. mn. ž, de taiſti, kateriga ſò yskale je bil od ſmerti gori vſtal zastopiti se razumeti se, umeti: Se ſaſtopi 3. ed. na muſiko ǀ dobru ſe ſastopi 3. ed. na ſuojo kunsht ǀ uni ima eno teshko praudo, katero nemore vnkaj ſpelati, dokler ſe nesaſtopi +3. ed. sadosti ǀ obeden v'mej nimy ſe nej pravu saſtopil del. ed. m na vojsko ǀ na obeno rejzh ſe nej ſaſtopila del. ed. ž Kalk po nem. verstehen ‛razumeti, pojmovati’
Prekmurski
zastopléjnje -a tudi zastoplenjé -á s, v zvezi v nebo zastoplejnje vnebohod: Tvoje zaſztoplenyé vné-bo je moj nájem KŠ 1754, 270; Tvezaſztoplenyé je trouſt moj SŠ 1796, 109; ſzkrb Bo'za ſze je vo ſzkázala po kriſztuſovoga vnébo zaſztoplenyá vrejmeni KŠ 1771, A5a; Na Kriſztusovoga vnébo zaſztoplênya dén BRM 1823, V; keliko má 3.) vnebo zaſztoplenyé KŠ 1754, 110; po Kriſztuſovom vnébo zaſztoplenyej na 15. leto KŠ 1771, 260; Po tvojem v-Nébo zaſztoplenyej KM 1783, 42; Szvojim vnébo zaſztoplenyem BKM 1789, 1789, 35
Pleteršnik
Svetokriški
zastopnost -i ž 1. razumevanje, modrost, spoznanje: Na zheli S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt im. ed. Boshja ǀ katerimu K'glihi ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt im. ed. ie nepametna ǀ katerimu h'perglihi, sledna muzh je ſlaba, ſledna lepota je garda, ſledna sastopnost im. ed. je nepametna ǀ tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost im. ed. bo tebe napihnila ǀ je enu ſuſebnu dellu ſaſtopnoſti rod. ed. Boshje ǀ s' sfetlobo te Boshje saſtopnoſti rod. ed. ǀ drivu tiga lebna, inu saſtopnoſti rod. ed. ǀ uni nesrezhni shlushabnik … tiga krajl je mozhnu lubil sa volo njegove saſtopnosti rod. ed. ǀ Peon pak je to saſtopnoſt tož. ed. od Boga doſegil ǀ kakor samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt tož. ed. Boshjo v' Salamonu ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost tož. ed. doſegal ǀ Je imel pravo ſoſtopnoſt tož. ed. Boshio ǀ ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat, na taiſte ſpomnit po nyh ſaſtopnoſti mest. ed., inu veri ǀ Prezhuden v'suoij sastopnosti mest. ed. ǀ shnih veliko saſtopnoſtio or. ed., inu modruſtio, teh druſih ludy temno pamet ſe resvetili ǀ s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio or. ed. ſta ſe vojskovala ǀ nej drugi ſe zhudio nad sastopnostio or. ed. tiga brumniga Ioſepha ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi modrusti, inu sastopnosti im. mn. Boshije ǀ vſe modruſti, inu ſaſtopnoſti tož. mn. bò doſegla 2. dojemljivost, sposobnost učenja: My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti, teshke ſaſtopnoſti rod. ed.
Pleteršnik
zasúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehen; ("mit Veränderung der Theile drehen", Cig.); vrv, nit z., Cig.; brke si z., sich den Schnurrbart zudrehen, Cig., Lašče-Levst. (M.); rokave si z. (= zavihati), Cig., Lašče-Levst. (M.); — zasukan, geschraubt (stil.), Cig. (T.); — zasukan človek, ein abgedrehter Mensch, Cig.; — 2) eine andere Richtung geben, drehen, wenden; z. se na levo, na desno, sich nach links, nach rechts wenden; z. ladjo drugam, das Schiff umlegen, Cig.; z. se, zu tanzen anfangen; plašč po vetru z., den Mantel nach dem Winde drehen; tu se pot zasuče (na desno, na levo); govorico z., dem Gespräch eine andere Wendung geben, Jurč.; stvar se je drugače zasukala, die Sache hat sich anders gestaltet, hat eine andere Wendung genommen; — schwingen: sulico z., Ravn.-Valj. (Rad); — 3) moko z., das Mehl abrühren, Cig.; zasuka se moka z vodo, z jajci, Vod. (Izb. sp.).
Svetokriški
zasukati dov. zasukati, obrniti: nimash taku tvojo drejto kunshtnu sasukat nedol., de hudizh bo tebe po rokah, karzal (V, 34)
Pleteršnik
zašáriti, -im, vb. pf. 1) mit allerlei Dingen verlegen, verräumen, Cig.; po hiši je vse zašarjeno, da se ni kam geniti, Polj.; voda travnike zašari, Cig.; — verlegen: z. kako reč, (da je ni moči najti), Polj.; — 2) verpoltern, Cig.; — durch Großthun verlieren, Dol.; — 3) z. nad kom, auf jemanden lospoltern, Polj.
Svetokriški
Pleteršnik
zašumljáti, -ȃm, vb. pf. sanft zu rauschen, zu säuseln anfangen; aufsäuseln; zašumljalo je po drevju.
Pleteršnik
zatȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad zatočiti; 1) rollen machen, Cig.; Pisana skrivna zav'jača, Daleč po svet' se zatače, (= pismo), Vod. (Pes.); — 2) = verfüllen; vino z., Navr. (Let.); — 3) z. se, sich abrunden: zelje se ne zatače, das Kraut bildet keine Köpfe, jvzhŠt.
Svetokriški
zateči se dov. zateči se: De bi ne bily po navadi ſe v'taisto ſtalizo satekli del. mn. m, noter legli: ſpali, inu ſmerzhali (I/1, 221)
Pleteršnik
zatę́gati, -am, vb. impf. ad zategniti; po hrvatsko z., mit croatischem Accente, croatisierend sprechen, Z.
Pleteršnik
zategováti, -ȗjem, vb. impf. ad zategniti; po hrvatsko z., mit croatischem Accente, croatisierend sprechen; tudi: zatę́govati, Dol.
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 300
- 301
- 302
- 303
- 304
- 305
- 306
- ...
- 319
- Naslednja »
Število zadetkov: 6380
Dostopnost