žàlosten -tna -o tudi žàlosen -sna -o prid. žalosten: odiſao je 'zaloſzten KŠ 1771, 63; Vido je, ka je žalosten BJ 1886, 6; ár ſze 'zerjávi 'zaloſztna néba KŠ 1771, 53; Bosje ime nasse je pak vſze saloſzno SM 1747, 86; ne bojdte 'zaloſztnoga obráza KŠ 1771, 19; Saloſzne je tosbé vreidna ta reics TF 1715, 3; ne odüri niti mené 'saloſztnoga greisnika KMK 1780, 105; ovo me ſaloſzno ſzercze preporácsam tebi SM 1747, 69; da ſze moje 'zaloſztno ſzrczé obeſzelí KŠ 1754, 236; Vſzvojem ſzvétom ſzini mo 'zaloſzno duſo, On ſzám obeſzeljáva BKM 1789, 161; tvoje 'zaloſzno ſzrczé razveſzelis BKM 1789, 8; I po 'zaloſznom, Etom 'zitki Vnébi mo BKM 1789, 134; ino zſaloſznim ſzpouvedom má vadlüvati TF 1715, 35; ka sze vogrszki Bábel med 'salosztnov zmejsanczov nemore dogotoviti KOJ 1833, X; i ſzta 'zaloſztna KŠ 1771, 255; ſaloſzni jeſzte vu nevoljái SM 1747, 29; Liki 'zaloſztni, vſzigdár ſze pa radüvajoucsi KŠ 1771, 539; Ki ſzte vſzrczi 'zaloszni BKM 1789, 10; Oh 'zaloszne düſicze BKM 1789, 9; vſzejh 'saloſztnih práva radoſzt KM 1783, 80; Ne odüri moje kotrige 'zalosztne KŠ 1754, 254; i gda ſzo ſze 'zaloſzne noute vcsili popejvati BKM 1789, 3
žàlostnejši -a -e žalostnejši: i jaſz te 'zaloſztnejſi bodem KŠ 1771, 596
Zadetki iskanja
Prekmurski
Pleteršnik
žalováti, -ȗjem, vb. impf. 1) trauern; ž. po kom, nach jemandem trauern, den Verlust jemandes betrauern; — Leid tragen, Cig., nk.; — ž. po domu, Heimweh haben, Z.; ž. nad čim, nad kom, sich über jemanden oder etwas betrüben, etwas, jemanden beklagen, Cig.; tudi: ž. črez kaj; ž. koga, betrauern, um jemanden trauern, Cig., Jan., C.; neverniki mene žalujo, Trub.; Sedem let sem čakala, Sedem ga bom žal'vala, Npes.-K.; — bereuen: grehe ž., C., Krelj, ogr.-Valj. (Rad); — 2) = žaliti 1), kränken, Mur., C.
Svetokriški
žalovati -ujem/-am nedov. 1. žalostiti se, obžalovati: veliku vezh ti tardouratni greshnik, inu greshinza bi ſe imeli bati, inu shalovati nedol. ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati nedol., inu klaguati ǀ shalovati nedol., klogovati, inu ſe grimat do ſmerti ǀ Nimamo tedaj urshoha shalvati nedol. ǀ Vmerl je Bachus, ſa tiga volo mozhnu ſe resveſſelim, polek pak mozhnu shalujem 1. ed., de on je puſtil eniga Synu, katiri nej nezh bulshi ǀ Se jokam, inu shalujen 1. ed., kadar meni slu, ali hudu gre ǀ Se jokash, shalujesh 2. ed., inu zagujesh kadar deſset guldinariu sgubish ǀ nej ſi prau veſsela, sdihash, shaluiesh 2. ed. Kodor hodesh ǀ ti shalovash 2. ed., inu klagviesh kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ kaj tedaj morebiti, de Ti veſſelje teh Angelou shaluash 2. ed. ǀ ti neshalouash +2. ed., inu ſe negrimash v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ shaluje 3. ed., inu jamra, kakor de bi nezh ne imel na ſveiti ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili: Nad katerem shaluie 3. ed. s: Ambrosh ǀ Sa volo te velike vaſhe preusetnosti, inu nemarnosti pres vſiga konza klaguje, inu ſhalvje 3. ed., ter Nebu inu semlo klizhe poshlushat njegovu klagovajne ǀ En ſam je, kateri neshalvie +3. ed., kadar spomni de je boshio sapuvid prelomil ǀ mi tukaj doli shalujemo 1. mn. naſhe reve ǀ Angely tvoy brati shalujemo 1. mn. na tvoim pogublejni ǀ kadar enu ſamu oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite, ſe grimate, pres vſiga konza shalujete 2. mn. ǀ nad leto zhlovesko nepametio ſe zhudite, inu shalvate 2. mn. vy Angeli Nebeski ǀ ſe ym sdy, de nezh nimaio, satoraj shalujeio 3. mn., klagujeio, inu iamraio ǀ Sa lete shaloſtne saſtopi, taiſte, katiri shaluieio 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo 3. mn., ga fliſsnu yshzheio ǀ Isvelizhani ſo ty, kateri shaluio 3. mn. ǀ aku en glid je bolan vſy ty drugi glidi shaluaio 3. mn. ǀ neshalujeio +3. mn., de ſe edn ym neperklaina ǀ Jokajteſe, inu shalujte vel. 2. mn. vij pravizhne dushe ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte +2. mn. de nejſte moshie ǀ jeſt ſe nebom sa tu grimal, inu shaloval del. ed. m ǀ jest ſim ſe zhudil, inu shalual del. ed. m, inu jokal ǀ letu bom do moje ſmerti shalval del. ed. m ǀ Gdu je ble shaluval del. ed. m ǀ pres vſiga konza je shalaval del. ed. m ǀ Gdu tedaj bi neshalual del. ed. m, inu ſe nejokal, dokler ta stuar taku malu suojga stuarnika shtima ǀ shaluala del. ed. ž je tudi semla, v'tem Kir je vidila de tulikajn shtrajfingom je bila podvershena ǀ bo v' temnizi shalovala del. ed. ž ǀ leti Svetniki is lubesnio ſo shalovali del. mn. m, videozh de nyh blishni bodo pogubleni ǀ De pak gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily, sa tu nejſo nihdar veliku shaluvali del. mn. m 2. žalovati: nimate urshoha shalovati nedol. po Ranzimu Nem. ǀ veliku zhaſſa yh ſhalovati nedol. ne nehajo ǀ s'Ieruſalema ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati namen. na tem mertvem Lazeruſam ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate 2. mn. po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio 3. mn. ǀ is lufta mertue na semlo padaio, otrozy klaguieio, matere shalveio 3. mn. ǀ nikar neshalujte +vel. 2. mn. po Ranzam Nem., dokler ſe je reishil od vſiga hudiga ǀ njega blishni je shaloval del. ed. m svojga vola, kateri mu je bil vzerknil ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna nepotroshtnu ſe je jokal, inu shaloval del. ed. m ǀ njegovi otrozy ſo ga shalovali del. mn. m li ſedem dny ǀ So vſij shalovali del. mn. m, inu jozali, inu jokali, inu njih lepe guante slekli, inu troraske oblekli ǀ po ſmerti ſo shalovale del. mn. ž kakor te sapushene ſirotize
Prekmurski
Celotno geslo
Pohlin
]
Prekmurski
Svetokriški
žametov prid. žameten: po ſimi, inu po lejti shametau tož. ed. m plaish noſſi (III, 349) Tvorjeno iz žamet ← srvnem. samīt, samāt ← stfrc. samit < srlat. sametum, samitum < examitum ‛žamet’ ← srgr. ἑξάμιτον ‛iz šestih niti stkana svilena tkanina’.
Pleteršnik
žȃr, m. 1) die Glut, die Gluthitze, Jan., Habd.-Mik., ogr.-Mik.; žar do rdečega, die Rothglut, die Rothglühhitze, Cig. (T.); — die Lohe (des Feuers), V.-C.; — die strahlende Wärme, Cig. (T.); — (fig.) die Glut, Jan., nk.; žar ljubezni, das Feuer der Liebe, Cig.; — 2) der Glutschein, der Feuerschein; žar se vidi na nebu po noči, kadar kje gori, C.; večerni žar, die Abendröthe, Cig., Jan., M.; ž. gorečih sveč, C.; — 3) = žarek, der Lichtstrahl, Mur., Cig.
Pleteršnik
žára 1., f. die Art, der Charakter, C., Z.; po očini žari ali šegi, Boh.; neumno žaro imeti, Notr.; sin očetovo žaro goni, der Sohn artet nach seinem Vater, Dol.-Cig.; ženske žare, weibisch, Meg.; mnogotere žare človeki, Dict.; bil sem dete dobre žare, Dalm.; izkušam vašo ljubezen, ako je prave žare, Dalm.; — prim. 1. šara 2).
Svetokriški
žarh -a m grobnica: ta mertvi mosh tajſte nehvaleshne shene je is sharga rod. ed. vun shal ǀ ga peleio k' sharhu daj. ed., kir je bil ta mertvi pokoppan ǀ kadar ena shlahtna viſoka Perſona vmerje, de taiſti en lep sharh tož. ed. puſte ſturiti ǀ je bil sapovedal ſharh tož. ed. perpravit ǀ sharhe tož. mn., inu grobe s'zhloveskimi trupli je napolnila ǀ de ſi lih po nyh grobah, sharhah mest. mn. hodio ← stvnem. sarch ‛grobnica’ ← srlat. sarcophagus ← gr. σαρκοφάγος
Prekmurski
žarjávi -a -o prid. žareč: kak da bi 'sarjávi cslovek szkákao KOJ 1845, 116; pa 'zenszke prszi eden 'zarjav bliszk preszmekno AI 1875, kaz. br. 7; 'Zarjávo vôgelje pokrij nyé TA 1848, 114; Nego po czigánszkom 'sarjávo vógelje vu vodi vgasüjejo KOJ 1845, 110; gde od bolesti žarjave gorzdigáva nogé AI 1878, 11; pren. V-onom vrêmeni je 'zarjav boj teko prôti nasoj domovini AIP 1876, br. 2, 2
Vorenc
žegen m, F12, acolytus, pervi duhovni ẛhègin; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati, ẛhègnati; benedictio, ẛhegin; diaconus, podruṡhnik, eden ſheſtiga ṡhegna duhovni; eulogia, en ṡhègen, ali ſrèzhe voṡzhenîe; exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne ṡhege enimu ṡhègne odvṡèti; initiari ordinibus, ṡhègne vṡèti; laicus, en duhovni preṡ ṡhègnou, en laik. neposvezheni, Vngeweyechet; ordinare, duhovne ṡhègne dati, po rèdu poſtaviti; ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe, po rèdu ſtavlenîe; ordinator, reſtavlenyk, ali tá kateri duhovne ṡhègne daje; ordines sacri, tà pèti, ſheſti, inu ſedmi duhovṡki ṡhégen
Svetokriški
žegnan -a prid. 1. blagoslovljen: posdraulen, inu shegnan im. ed. m bodi moj lubi tovarsh ǀ stutaushenKrat ſrezhni, veſseli, inu shegnani im. ed. m dol. dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ drugu jutru ta shegnana im. ed. ž ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu im. ed. s kadillu per Altaryh ǀ kateri ſedj v' tei shegnani mest. ed. ž Moshtranzi ǀ vsame shegnano or. ed. ž vodo, sazhne po hishi Kropiti ǀ shegnani im. mn. m bodite do vekoma ǀ shegnane im. mn. ž tvoje Svete Rokè katire ſo mene pejſtovale, inu meni ſtregle ǀ Shegnane im. mn. ž/s jeſelza, katere nam shrokust tyn Nebeſs doseſheio ǀ andohtlivu tvoje shegnane tož. mn. ž rokè kushnem 2. posvečen: ta shegnani im. ed. m dol. ublat ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana im. ed. ž Cerku ratala ǀ Manna je li ena ſenza bila tiga shegnaniga rod. ed. m Vblata ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane rod. ed. ž poſſode ǀ kakor je bil od ſmerti gori vſtal, takushen v' ta shegnani tož. ed. m dol. vblat pride ǀ de ſe najdem pod tem shegnanim or. ed. m ublatu na Altariu ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, ampak te kronane glave teh Papeshu, Cardinalu, shkofu, inu shegnanih rod. mn. Maſhniku ǀ Mashniki s' veliko andohtio, inu pohleunoſtio v' ſvoih shegnanih mest. mn. rokah Taiſtiga noſſio → žegnati
Prekmurski
Svetokriški
žegnovati nedov. blagoslavljati: tovarshe Thomashaue je objemala, inu shegnovala del. ed. ž (III, 431) ǀ je hodila po kloshtri, ter je shegnouala del. ed. ž te Duhoune (III, 455) ǀ ony nei ſo shegnouali del. mn. m, oblake pregainali, inu hudizhe s'luffta isgainali (II, 345) → žegen, → žegnati
Vorenc
žeja ž, F7, consumor siti, merjem od ṡheje, konez jemlem; diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe; dipsas, ena ſtrupovita kazha te ṡheye, kazha maihina. Deut:8; restingvere sitim, ṡhéjo vgaſſiti; sitiens, -tis, ṡhein, ſuh od ṡheje; sitire, ṡhein biti, veliko ṡhejo iméti; sitis, -tis, ṡheja, velik lúṡht po eni rizhi
Pleteršnik
žę̑jati, -am, vb. impf. 1) dürsten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) žeja me, es dürstet mich; — mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu, Ravn.-Valj. (Rad); žeja me česa, ogr., kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
Svetokriški
žejen -jna prid. žejen: en dan Homobonus je raishal, ter je bil shein im. ed. m ratal ǀ v' tem shejn im. ed. m rata, gre h' shterni hozhe vodo ulezhi ǀ ſe je bil dobru napaſil, ali sheyn im. ed. m je bil ǀ kadar je zhlovik ſheyn im. ed. m, terbej pyti ǀ Kadar bom sheijn im. ed. m, bo meni dall pyti ǀ ta bolni sheli sdrauie, ta lazhni spisho, ta sheini im. ed. m dol. pytje ǀ nebò nihdar vezh lazhna, ali sheina im. ed. ž ǀ kulikukrat je ſhejna im. ed. ž ǀ vener nihdar nebò lazhna, ali shejna im. ed. ž, ali ſita ǀ dado en piſilz Kruha timu lazhnimu, en glash frishne vode timu sheinimu daj. ed. m ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu shejnimu daj. ed. m dal ǀ drugi ſo lazhniga naſitili, shejniga tož. ed. m ži. napojli ǀ kadar cel dan na tlaki lazhni, inu sheini im. mn. m dellate ǀ tem kateri ſo shejni im. mn. m po pravizi ǀ Vy ſte bily lazhni, inu shèjni im. mn. m pravice ǀ lazhne, inu shejne tož. mn. m je oskerbel
Pleteršnik
želẹ̑nje, n. das Wünschen, das Verlangen, Cig., Jan., M., ogr.-Valj. (Rad); ž. po bogastvu, Krelj; — želénje, Valj. (Rad).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 312
- 313
- 314
- 315
- 316
- 317
- 318
- 319
- Naslednja »
Število zadetkov: 6380
Dostopnost