Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
1. moj, izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča: Ma lepota kama je SŠ 1796, 98; Moja kamenica je z-kamna KAJ 1870; Obüdi ſze oh mé ſzrczé KM 1783, 226; veszeli sze szrcze moje TA 1848, 10; Ti veren angel düse moje KAJ 1848, 4; Ti máses moio glávo zoleiom ABC 1725, A8b; pszeniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; Noter ga vſzercze me vczipim SM 1747; ár ſzo vidile ocsi moie SM 1747, 58; tou je praj edna kouſzt z-moji koſzt SIZ 1807, 7; koteri mené lübio ino moje zapoveidi obdersávajo TF 1715, 18
2. izraža splošno pripadnost govorečemu: Moja düsna veiſzt me touſi SM 1747, 77; ovo má radoſzt Jesus prihája SM 1747, 77; Li tebé ſcsém Boug, ma radoszt BKM 1789, 300; ako eto moje, delo priétno boude TF 1715, 9; brezi vſzega mojega zaſlüſenyá TF 1715, 9; pôleg moje pravicze TA 1848, 6; Pomágaj mojoj krhkôcsi BRM 1823, 9; Vzemi záto ov moi máli dár TF 1715, 9; I düjh moj polo'zim KŠ 1754, 96; 'Z-nyega sze vcsim mojo dú'znoszt KAJ 1848, 6; Vu iméni Bogá začnem moje delo BJ 1886, 3; pehár vu mojoi kervi TF 1715, 39; zmoim mislenyem zbantuval ſzem SM 1747, 67; Ki ſze nad mom ſzmrtjom vezdaj 'saloſztite SŠ 1796, 58; zmojov pámetjov gori zgrüntati nemorem TF 1715, 40; inoje za moih greihov odpüſcſenyá voljo kerv prelejao TF 1715, 38; ka je za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; kai je Kristus za moi grehov volo mrel SM 1747, 41; jaſz ti poká'zem zdejl moji vöro mojo KŠ 1754, 79; kakoje pravicſno za moje greihe preleána TF 1715, 40; ino moie zapovidi obdersávaio ABC 1725, A4b; da mi vſzeh moie grehe odpuſzti SM 1747, 58; ſteri mené lubijo i moje zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; ne glédaj me grejhe SŠ 1796, 85; pohaszni moje trüde KOJ 1833, VI; da vnáſztavaj moji hodite KŠ 1754, 96; kaiſzem mojega Bogá zmoimi greihi zbantuvau TF 1715, 37; Doſzta krát ſzem zmoimi greihi, Jesussa razdreſzelil SM 1747, 77
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do govorečega: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; moi králl ABC 1725, A7b; Zato Jesus moi oſztani SM 1747, 78; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Da sze nehváli nepriátel moj TA 1848, 10; dobro dete moje KAJ 1870; ktebi moj Bog gorgledim BJ 1886, 7; Nebode zmojga ſziná Farar ani Meſter TF 1715, 4; kiſzte Ocza mega SM 1747, 83; ſzam zváo ſziná mojega KŠ 1771, 8; med moj ſzlovenſzki národ pouzvo BKM 1789, 3b; ſteri bode páſzao lüſztvo moje Izraelſzko KŠ 1771, 7; Po mojem Goſzpodni Jeſuſſi TF 1715, 37; Vu etom moiem Zvelicsitilei verujem SM 1747, 58; vu Jezuſſi Kriſztuſi Goſzpodni mojem vorvati KŠ 1754, 123; kak vu mojem Bougi KM 1790, 107; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Moji lübléni, zdaj ſzmo KŠ 1754, 97; i ſteri ſzo moji bratje KŠ 1771, 41; Poſzlüjhnite moji drági! SIZ 1807, 3; proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b
mòj -a -e sam. moj: I moja vſza ſzo tvoja KŠ 1771, 323
1. napraviti, omogočiti nastanek česa: Znicseſza kaj napraviti KŠ 1754, 93; ino tákse sztrasno meszarejnye naprávi med nyimi KOJ 1848, 9; ka ſzi me, liki ilojczo napravo KŠ 1754, 90; tejlo moje, ſtero ſzi z-zemlé napravo KM 1783, 5; on ga je zedne grüde napravo SM 1747, 3; ſzi je Auguſztus veliko bradou napravo KM 1790, 20
2. postaviti, zgraditi: ka ſzmo ti mogli czérkev napraviti KŠ 1771, 852; szi naprávijo csüdno meszto Benetke KOJ 1848, 4; i napravmo tri ſatore KŠ 1771, 199
3. pripraviti: ki naprávi pout tvojo pred tebom KŠ 1771, 103; i ſztanyé ſzi pri nyem naprávimo KŠ 1771, 315; Napravili ſzo nyemi záto tam vecsérjo KŠ 1771, 306
4. ustvariti: i naprávijo ſzi zſzvoje moucsi mislejnye KŠ 1771, 443; Boug je ete ſzvejt napravo KŠ 1754, 93; je Mo'zes peſzen napravo BKM 1789, 5b; Napravi me po etom nouvo ſztvorjenyé KŠ 1754, 236; napravi nám Bogé KŠ 1771, 362
5. spremeniti: Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; vi ſzte jo pa napravili na razbojnikov jamo KŠ 1771, 68
6. sestaviti, narediti: One razlocsne féle recsi, z-sterimi sze naprávi gucs KOJ 1833, 12
naprávleni -a -o napravljen, narejen: Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; Vecsérja pa, ár je vecsér.. naprávleno KŠ 1754, 200; csloveki, naj obſzlejdnyim naprávlenomi KŠ 1754, 94; dáo je z-zemlé naprávleno poſzoudo KM 1796, 48; v-Testamentomi naprávlenom KOJ 1848, 53; Tê kosi szo tak naprávleni AI 1875, kaz. br. 8; i vſze ſztvorjene, i naprávlene ſztvári KŠ 1754, 10; od pri nyej zbruncza naprávleni ſztebrov KŠ 1771, 601; i zkaménya naprávlene Bogé dicſili KM 1796, 80; Ali te náj viſesnyi vu zrokámi naprávleni czérkváj ne prebiva KŠ 1771, 362; pren. ka v-preminocsih letah naprávleni dug tak országa te'zijo AI 1875, kaz. br. 2; vekivecsni plamén ie vám naprávlen vekke SM 1747, 84; mámo, hi'zo brezi rouk naprávleno KŠ 1771, 536; Nebéſza ſzo po recſi Goſzpodnovoi naprávlena SM 1747, 3; Zricsjouv Goſzpodnovov ſzo nebéſza naprávlena KŠ 1754, 93; kaj ſzo vekivecsnoſzti z-Bo'zov ricsjouv naprávlene tak KŠ 1771, 690
nazviščávati se -am se oznanjati se: i naj ſze nazviſcsáva imé moje po vſzoj zemli KŠ 1771, 468
nazviščavajóuči -a -e oznanjajoč: Naj Evangyeliom nazviſcsávajoucsi zobſztom nazviſcsávam Evangyeliom KŠ 1771, 507; Gdabi pa vörvali Filipi nazvicsávajoucsemi Evangyeliomi od králeſztva Bo'zega KŠ 1771, 365; Paveo pa i Barnabás ſzta ſze zdr'zala vu Antiochii vucsécsa i nazviſcsávajoucsa rejcs Goſzpodnovo KŠ 1771, 390; sli ſzo okouli po veſznicaj nazviſcsávajoucsi Evangyeliom KŠ 1771, 197; kak lejpe ſzo nogé ti nazviſcsávajoucsi mér KŠ 1771, 471
nazviščávani -a -o oznanjan: Gda ſzo pa zvedili, ka je i vu Berei nazviſcsávana od Pavla rejcs Bo'za KŠ 1771, 395; kim je nej bilou nazviscsávano od nyega, vidili ga bodo KŠ 1771, 483
1. nekdaj, nekoč: Katechismus, dávno nigda, po D. Luther ſzpiſzani TF 1715, 1; ino akoſze glih nigda nigda katechismus reczitüje TF 1715, 5; tá korouna, Stero nám dá Kriſztus nigda KŠ 1754, 274; Korinthus meſzto, ſtero je nigda vu velikom trstvi plavalo KŠ 1771, 487; i nej ſzmo ſze bojali, ka bi náſz nigda na veke ſzkváro KM 1780, 77; Vſze tou, ka je ſztvorjeno nigda dicsi BKM 1789, 378; goſzpoudi, ki je li nigda nigda mogao poglédnoti KM 1790, 74; Za jálnoſzt naso v-Ádami nigda, v-ſtero ſzmo ſzpadnoli SŠ 1796, 94; je Boug blagoſzlovo, kakti nigda Tóbiássa je prigledno SIZ 1807, 4; Hercegovina, Bosnia i Albánia szo 'ze od nigda törszka dr'zéla AI 1875, kaz. br. 3
2. kdaj, včasih: on haszek, steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; Nigda i mêsec svetlost dáva BJ 1886, 35
1. obleči: Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi SM 1747, 88; Ki ga kak gvant na ſzé oblicsé BKM 1789, 258; i dvej ſzüknyi ſzi ne oblicséjo KŠ 1771, 118
2. prevzeti kaj, utelesiti: Ka ſze vám prisztája I oblejcsi nouvoga csloveka KŠ 1771, 582; Ár je potrejbno, naj to mrtelno oblicsé nemrtelnoſzt KŠ 1771, 524; nouvoga csloveka na ſzé oblicsémo KŠ 1754, 7a; Na ſzé ſzam Jezusa oblejko SŠ 1796, 146; Nase ſzirmastvo ſzi na ſzé oblejko BKM 1789, 37; Csloveſztvo na ſzé oblejko BKM 1789, 56; ſzta vraj'zi kejp oblekla KŠ 1754, 96; Kriſztuſa ſzte oblekli KŠ 1771, 563; I oblekli ſzte toga nouvoga ponovlenoga KŠ 1754, 608; Ino oblejczi toga nouvoga csloveka KŠ 1754, 97; i oblejczmo ro'zjé ſzvetloſzti KŠ 1771, 478; I oblejcste toga nouvoga csloveka KŠ 1754, 191; Oblejczte záto csrejva miloſztivnoſzti KŠ 1771, 608; Nego oblejczte Goſzpon Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 479; Kriſztusa ſzte oblekli KŠ 1754, 190
obléjči se -čém se utelesiti se: vu moje tejlo ſzi ſze oblejkao KŠ 1754, 237; Rejcs ſze je vtejlo oblejkla BKM 1789
oblèčeni -a -o oblečen: Herodes, oblecseni v-králeſzkom gvanti KŠ 1771, 380; csloveka, ki je nej bio oblecseni z gvantom goſztüvanya KŠ 1771, 72; 'zivém Oblecſeni vu dike, Do pét ſzüknyo preveliko BKM 1789, 107; nedosztojno po páverszkom oblecseni KOJ 1845, 5; Jeli csloveka vmejhkom gvánti oblecsenoga KŠ 1771, 35; i na ſpot vu bejli gvant oblecsenoga je nazáj poſzlao k-Pilátuſſi KM 1796, 108; Csiſze li oblecseni, i nej nági, nájdemo KŠ 1771, 536; Vszáki more dosztojno oblecseni v-solo priti KOJ 1845, 8; ká ſzo lüdjé tak lepô oblecseni bili KAJ 1870, 117; pren. Od vſzuncze oblecsene 'zené KŠ 1771, 787; Vörjem Sziná Bo'sega vu Cslovecsánſzko Tejlo oblecsenoga KM 1783, 142; dokecs ne bodte oblecseni zmo'znoſztyom od viſzine KŠ 1771, 258; vnasega Kriſztusa po vöri ſzmo oblecseni BKM 1789, 225; Sztaite záto oblecseni ſztem perſznim ſelezom te pravde SM 1747, 27
1. opravljati: Ár nám je zadoſzta, ka ſzmo volo poganov oprávlali KŠ 1771, 711; szo lutheránje szloboscsino zadoubili po szvojoj vöri djászti i oprávlati KOJ 1848, 83; ovo zmetávam vráge i vrácsanya oprávlam KŠ 1771, 217; Ki z-mrmranyom oprávla ono, ka more KM 1790, 18; ali zvünejsnye telovno delo oprávlamo KŠ 1754, 24; i eſcse vu vrejmeni méra naj vſza oprávlajo KM 1790, 9; ako bos oprávlao i delao, kakoli ſcsés i mores KŠ 1771, 651; delo Evangyeliſta oprávlaj KŠ 1771, 651; i ſztrepetanyem ſzvoje zvelicsanye oprávlajte KŠ 1771, 595; Cisztercitam naj bi lih soule oprávlali KOJ 1848, 122; pren. grejh po zapouvidi oprávlao je vmeni vſze po'zelejnye KŠ 1771, 462; Jaj vszêm, ki szo vszáko rú'znoszt Brez’ sztráha oprávlali KAJ 1848, 119
2. imeti opraviti: Ferdinand II. je z-Protesztantmi veliko meo oprávlati KOJ 1848, 90
3. pomagati, skrbeti za koga: Záto Sz. Düjh vſze tou dobro vnami Oprávla KŠ 1754, 124; da bi z-têm szebé i te ménse szirotice szvoje oprávlati mogla KAJ 1870, 22; geto je nêmeo, ki bi ga vodo i oprávlao KAJ 1870, 37; Ravnaj, oprávlaj vſze naſe csinejnye BKM 1789, 15; Boug potih oprávla BKM 1789, 186; Blagoszlovis nyé szilje, itak jo oprávlas TA 1848, 50
oprávlavši -a -e
1. delajoč, opravljajoč: nego bole dela, oprávlavſi kaj dobro zrokami KŠ 1754, 53
2. ko je opravil: Szpráviscse oprávlavsi eto, blizi do sziszvécov nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
oprávlani -a -o opravljan: i da je tô oprávlano, sze naprêpolo'zi AI 1875, kaz. br. 2; Vszeféle dácso szlisajôcsi dugoványi bodo oprávlani AIP 1876, br. 4, 1
1. država: Ország, v-sterom mi Szlovenye prebivamo, sze imenüje Vogrszki KOJ 1833, VIII; Za tô sumo sze more ország szkrbeti AI 1875, kaz. br. 2; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; szta dvá krepkiva decska vu dolino országa sla KAJ 1870, 133; Potom országa ravnanya z-nôvics na prednyara prislo AI 1875, kaz. br. 3; Nas orſzag nam ti obdersi SM 1747, 86; naj mi v-Vlaski orſzág plávamo KŠ 1771, 423; Vogrszki národ ete Ország z-orosjom priszvojivsi KOJ 1833, X; dúg i drügi sztroskih 'ze tak országa te'zijo AI 1875, kaz. br. 2; ka je v-Grcskom orſzági od ti neverni na edno Olivo obeſeni KŠ 1771, 159; da vszi známo po vogrszkom gúcsati vu vogrszkom országi KOJ 1833, X; Da v-Törszkom országi szamo torszke vore cslovek AI 1875, kaz. br. 3; Z-tühinszki országov vnogo mládi bojnickov odévsi AI 1875, kaz. br. 3; Jedinszke oszobe, tálovje szvêta, varasôv, országov imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10; Za országe i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; sztopáj v-nisteri orszagê na deszét palcov raztálan KAJ 1870, 65; V-právdeládanoszti országej.. právde miniszterium more doprineszti AI 1875, kaz. br. 2; Vu táksih országaj je szamoládnoszt AI 1875, kaz. br. 2; poszlaniksztvo, stero drügimi országmi navküp dosztájajôcsa dugoványa vozravna AI 1875, kaz. br. 3
2. navadno v zvezi nebeski orsag nebeško kraljestvo, nebesa: nai tak raszté tvoi ország med nami ABC 1725, A7a; ár je tou nyemi nebeſzki Orſzág SIZ 1807, 3; moucs czirkevna, ali Nebeſzkoga Orſzága klücs TF 1715, 11; Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; Po ſzmrti ſzvojga orſzága, Gládali bomo SŠ 1796, 19; i vu tvoj odicseni orſzág neſzéio SM 1747, 64; Hodte vu orſzágh Nebeſzki SM 1747, 83; idemo vu tvoj orſzág nebeſzki KŠ 1771, 848; Znami delis orſzága tvojega BKM 1789, 178; Vu nebeſzki orſzág nász pelat BKM 1789, 9; Ar za té ſzvejt dá nam Bog ſzvojega orſzága SŠ 1796, 150; kaibi jaſz vnyegovom Orſzági ponyem ſivel TF 1715, 23; vu mojem orſzági bodte prebivali SM 1747, 83
oslobodìti se tudi osloubodìti se -ím se osvoboditi se, rešiti se: Kai terbei cſiniti, ako ſze ſzvoih greihov ſché oſzloboditi TF 1715, 35; ſetiſze zgrehov oſzloboditi SM 1747; 81; Da ſze oſzlobodim od neverni KŠ 1771, 483; na tom boj, da ſze ga oſzlobodis KŠ 1771, 14; Ako hocses mrejti te ſze oſzlobodis SŠ 1796, 82; Ár po vöri ſze cslovik oſzlobodi od grejha KŠ 1771, 444; akoſze zſnyihovi greihov oſzlobodio TF 1715, 35; ſze je komaj oſzloubodo z-'Sidovſzki rouk KM 1796, 125; Ktebi ſzo zezávali i oſzloubodili ſzo ſze KŠ 1754, 182; Bog je nei hotel nego dabi ſze od greha oſzlobodo SM 1747, 8; I naj ſze oſzlobodimo od nepriſztojni KŠ 1771, 629; naj bi ſze oſzloubodo od te obcſinſzke pogibelnoſzti KM 1796, 11; kai bi ſze oni oſzlobodili SM 1747, 11
oslobodívši se -a se -e se ko se je osvobodil, rešil: i od ſztráha protivnikov ſze oszlobodivſi 'ſivémo KM 1783, 102; Oſzlobodivſi ſze zbloude BKM 1789, 66
oslobòdjeni -a -o osvobojen, rešen: da jaſz oſzlobodjen, veſzélen tebe hvalim SM 1747, 96; i poſzlüjhnyen od ſztrahá je oſzlobodjeni KŠ 1771, 678; Vidim ſzuncza ſzvetloſzti, Od nevoul oſzlobodjen BKM 1789, 374; i mi ſzmo czilou 'znyegove vouze oſzlobodjeni KŠ 1754, 111; Oſzlobodjeni pa od grejga, ſzlugi ſzte vcsinyeni pravicze KŠ 1771, 460; Po tebi ſzmo oſzlobodjeni BKM 1789, 90
1. plavati: i ribe môrszke, i ka vu môrji plava TA 1848, 7; Reca pazlivši sem-tam plava AI 1878, 3; te druge szkácsejo ali plavajo KAJ 1870, 10; pren. Szrditoſzt Bo'sa nadnami plava SŠ 1796, 93; I vu grêhi plavate BRM 1823, 5; I vu ſzrecsi plavajo KM 1783, 316; i Düh Bosji je plavau na vodi SM 1747, 3; meſzto, ſtero je vu vſzoj necsiſztoucsi plavalo KŠ 1771, 487
2. pluti: Gda bi záto plavali na pétdvajſzeti, ali tréſzeti bi'zájov KŠ 1771, 283
plavajóuči -a -e plavajoč: Kak bi sze szpozábo sz-tébe, Vu grêhi plavajôcsi KAJ 1848, 182; Jeli poznas plavajôcsega fticsa KAJ 1870, 14; I tam je najſao edno ládjo, plavajoucso v-Vlaski orſzág KŠ 1771, 424; Plavajoucsi pa oni záſzpao je KŠ 1771, 193; Môrje je tak veliko, tam plavajôcsi sztvár je brez racsúna TA 1848; Ino ribe vmourji plavajoucse, Dao ſzi je csloveki na ládanye BKM 1789, 2
plàvavši -a -e ko je plul: I prejk plavavſi mourja prisli ſzo na zemlo Genezáreth KŠ 1771, 122; Tr'zczi z-velikimi ládjami po po môrji tá plavavsi KAJ 1870, 93
podvr̀či se -vr̀žem se podvreči se: Sto bi ſze Tebi rad V-bojazni nepodvrgao BRM 1823, 104; Podvrſzte ſze Bougi KŠ 1754, 118; vſzi ſze pa edendrügomi podvrzte KŠ 1771, 713; ka sze naj podvr'zejo tomi, ka AIP 1876, br. 2, 6; ki ſzo ſze nej borili, nego ſzo ſze tim hüdim podvrgli KŠ 1771, 757
podvr̀ženi -a -o podvržen, podložen: vſzáki cslovik Bo'zoj ſzrdi jeſzte podvr'zen BKM 1789, 29; Nej je podvr'zeni ſzlü'zbi brat KŠ 1771, 502; Kaj je tebi podvr'zena BRM 1823, 408; Ár je ſztvorjenyé mérnoſzti podvr'zeno KŠ 1771, 465; i z-tém Szrbia vecskrát Ruszkomi országi podvr'zeni sztális prisla AIP 1876, br. 8, 2; ki ſzo po Julius Czaezari nyemi podvr'zeni bili KŠ 1771, 434; Gda pa veli, kaj ſzo vſza podvr'zena KŠ 1771, 522; Mocsi i csüda telika Szo podvr'zena nyemi KAJ 1848, 13
pográbivši -a -e ko je odvzel, izropal: po gornyoj Vogriji vsze pográbivsi, vu Morávijo setüvao KOJ 1848, 93
pográbleni -a -o prisvojen, odvzet: je pográbleni ocsinszki kints mejla KOJ 1848, 39; bogásztvo nyihovo pográbleno KOJ 1848, 96; ino naj pápinszkim Cerkvam i Popom po szili pográblene funduse nazájpüsztijo KOJ 1845, 67; ino negda pográblena nazáj priszvojiti KOJ 1848, 70
pokréipiti se tudi pokréjpiti se in pokrépiti se -im se okrepiti se, utrditi se: vu vöri, ſtera ſze pokreipiti more KŠ 1754, 214; dopüſzti ſze meni pokrejpiti KMK 1780, 101; i po nyem ſze Vöra moja pokreipi SM 1747, 49; da ſze moja beté'zna pamet pokrepi KŠ 1754, 236; Po ſterom ſze v-Vöri pokrejpimo BKM 1789, 132; ſzinek moj, pokrejpi ſze vu miloſcsi KŠ 1771, 647; Pokrêpte sze tam v-dühi KAJ 1848, 146; I, gda bi hráno kſzebi vzéo pokrejpo ſze je KŠ 1771, 369; Ivan pokrejpo ſze je vu Düjhi KM 1796, 87; Ali csi sze je ednôk pokrêpo KAJ 1870, 86; Oni ſzo ſze pa pokrejpili KŠ 1771, 250
ponüdìti se -ím se ponuditi se: Gda sze ti ponüdi za kákso delo dobra prilika, nigdar drüge ne csákaj AIN 1876, 65; Prva prilika, po steroj sze vam ponüdi zgodbe zvediti AI 1875, kaz. br. 1; Tecsasz, ka sze je Ferdinánd v-Büdini ponüdo KOJ 1848, 76; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4
ponǜdjeni -a -o ponujen: Gda bi eden vecsér vu hi'si ponüdjeni liszt z-merkanyom steo Karol II KOJ 1848, 48; Kruci szvojega krála ponüdjeno pomilosztejnye zoberóucs primejo KOJ 1848, 105; nüczajmo to veliko Ponüdjeno nam priliko KAJ 1848, 126
popolnéjši -a -e popolnejši: ár je ledicsen ſztális na ſzlobodne perſone gledoucs popolnejſi KMK 1780, 86; Po vöri je Ábel popolnejſi áldov od Kajna áldüvao Bougi KŠ 1771, 690; Pobüdimo eti znouvics naſſa ſzrczá na popolnejse ſzpoznanye KM 1796, 96; Gda je pa Kriſztus priſao po vékſem i popolnejſem ſatori KŠ 1771, 685
nájpopolnéjši -a -e najpopolnejši: Boug je ſzam obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8
popòlni -a -o sam. popolni: Modrouſzt pa gucsimo med popolnimi KŠ 1771, 493
popolnéjši -a -e sam. popolnejši: na popolnejſa ſze neſzmo KŠ 1771, 679
postánovši -a -e ko je postal: I 'zaloſzten poſztanovſi kráo, za volo priſzege KŠ 1771, 120; I dreſzélni poſztánovſi jáko, zácsali ſzo KŠ 1771, 88
1. potrebovati, biti v stanju, ko mora kaj imeti: Steri vidi brata ſzvojega potrebüvati KŠ 1754, 39; I tou meſzto ne potrebüje ſzuncza KŠ 1771, 806; more, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; nepotrebüje teszácsa, niti zidára KAJ 1870, 99; ta telovna, ſtera po praviczi na Bo'zo diko potrebüjemo KŠ 1754, 60; Ali potrebüjemo, liki niki, preporácsani liſztouv kvám KŠ 1771, 532; ár zná Otsa vas nebeſzki, ka vſza eta potrebüjete KŠ 1754, 90; Naj hodite poſteno pred timi zvünejsnyimi, i nikaj ne potrebüjete KŠ 1771, 620; Ta ſznáj'zna pa naſa ne potrebüjo ſznájge KŠ 1771, 515; ne potrebüjo ti zdravi vrácsa KM 1796, 100; ne potrebüjejo ti zdravi vrácsa KŠ 1771, 107; Slovenſzke Gmaine peſzmene knige potrebüjejo BRM 1823, IV; At, ot dokoncseke potrebüjo ovi nomeni KOJ 1833, 23; glávni racsunje pred substantivumom nepotrebüvajo vno'sinszkoga racsúna KOJ 1833, 33; Skôrjo šôštarje potrebüjejo BJ 1886, 30; káksi krajczar, steroga bos krvávo potrebüvala KOJ 1845, 46; i priſztoupite ji, vu komkoli deli bode váſz potrebüvala KŠ 1771, 484; Csi bi pa brat ali ſzeſztra potrebüvala bi vſzakdenésnyo hráno KŠ 1771, 748; naj bi ſze z-oni pejnez vſákomi teliko vdejlilo, keliko je ſto potrebüvao KM 1796, 122; i ki ſzo zdrávje potrebüvali, zvrácso je je KŠ 1771, 197
2. biti deležen česa: ár reics eta za vász, zaiſztino vörüjoucſe ſzerczé potribüje TF 1715, 45; Csi ſze zmenká radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje KŠ 1754, 265; Csi ſze zmenká radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje BKM 1789, 352; Bog .. On sztvorjênya nepotrebüje KAJ 1848, 8; ár oni escse vſzáki dén potrebüjo grejhov odpüscsanyá KŠ 1754, 133
potrebǜvati se -ǜjem se biti potreben: Na dale pa potrebüje ſze od Safara KŠ 1771, 496; Doszta pomôcsi lüdi sze potrebüje k-nyê KAJ 1870, 73
potrebóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: jasz nevolni in potreboucsi idem k-bogatomi Goszpoudi KŠ 1754, 234; Ár niti je nej bio potreboucsi ſto med nyimi KŠ 1771, 353; Gda pred té jasz potreboucsi, Morem priti Boug 'zivoucsi BKM 1789, 4b; naj bole dela, da má kaj dati tomi potreboucsemi KŠ 1754, 53; i ſzvoje roké raſzpreſztré kpotreboucsemi KŠ 1754, 817; I sto bi rad nedarüvao Tomi potrebôcsemi BRM 1823, 381; na dobro naj mi bo; A tim potreboucſim na naprej idejnye BKM 1789, 367
potrebüjóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: Ti potrebüjoucſi ſzem otsa bio KŠ 1754, 52
potrebüvajóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: da bi vám ſzlü'zo, i pri váſz bodoucsi i potrebüvajoucsi KŠ 1771, 547; Jasz ſzam pa potrebüvajoucſi, i ſziromák KM 1783, 99; Da je bój mimo, od eti pomáganye potrebüvajôcsi szamo gde nekaj nisteri dobo AIP 1876, br. 1, 8; vidi brata ſzvojega potrebüvajoucsega KŠ 1771, 731; Blá'zen, ki gorivzeme toga potrebüvajôcsega TA 1848, 33
potrebǜvani -a -o potreben, potrebovan: Máli národ nezadolej nosziti potrebüvánoga sztroska za razszvecsenyé KOJ 1833, XIV; vu naprávlanyi ovih persón pred potrebüvanim prilo'sekom litero v zmesz gorivzeme KOJ 1833, 81; racsunszki nomeni sze szkládajo vu potrebüvane casuse i racsúne KOJ 1833, 135; Po szillabizálivanyi razmimo vküpszkládanye szillab z-potrebüvanimi literami KOJ 1833, 6
povékšati se -am se povečati se, pomnožiti se: krivicsno blágo, denok sze ono nepovéksa KOJ 1845, 122; kopalinje nema život, odzvüna se povékša z obsédenjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4; i po tom ſze je hüdouba eſcse povékſala KM 1790, 92
povékšavši -a -e ko je povečal: Nádasdi gornyolendavszki grád povéksavsi je Tejlovo vcsino obszlü'sávati KOJ 1914, 152
povékšani -a -o povečan: Dabi probáljeni, vu ſzveſztvi povékſani SM 1747, 29
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- ...
- 86
- Naslednja »