Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
oskakati dov. skakaje izgubiti: kadar poshlejo po vaſs de bi shle po nozhi na pleſs, kir dobru vejſte de nekatera je oſkakala del. ed. ž, inu divjshtvu, inu dusho ſapleſala (II, 213 s.) Prim. pri Pleteršniku obskákati ‛springend um etwas herumkommen’.
Svetokriški
padati -am nedov. padati: ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou doli padat nedol. ǀ ſnejh pada 3. ed. po simi na semlo ǀ neſtrashi garmejnie tyh shtrajfing, nepada +3. ed. tozha terplejna ǀ Iſaias yh pergliha pereſam katere is driveſſ padaio 3. mn. ǀ Kadar ta slatki kruh s'Nebeſs ym je doli padal del. ed. m ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ ſo dol padali del. mn. m ǀ Kaku tedaj bomo mogli v'Nebu gledat, dokler vſij bomo doli padali del. mn. m ǀ tize mertve ſo na semlo padale del. mn. ž okoli padati omedlevati, cepati, padati: ludje od slabuſti, inu lakote mertui okuli padaio 3. mn. ǀ okuli od ſlabusti ſo padali del. mn. m ǀ ludje po ceſtah martui ſo oculi padali del. mn. m
Svetokriški
pasti2 pasem nedov. pasti: Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti nedol. ǀ kadar je pouablena paſsti nedol. koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh jo nemore sadarshati ǀ je jo pognal ouze paſt namen. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat, ozhy paſt namen. ǀ jeſt paſſem 1. ed. te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ tulikain tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo 1. mn. ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete 2. mn. vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo 3. mn. ǀ on je paſſil del. ed. m ouze ſvojga taſta ǀ na mejſti Paſterja je paſil del. ed. m vuole Iſidoru ǀ kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel del. ed. m ǀ Iacob je djal kadar je labanu paſsu del. ed. m ǀ kadar je kose, inu koshlizhe paſsla del. ed. ž ǀ ena shena je ſvojo kravo paſla del. ed. ž ǀ do vekoma bi pasli del. mn. m na semli nyh shivinsku truplu ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah paſsly del. mn. m pasti se pasti se: sazhneio ſe paſt nedol. sjutraj ǀ ſe rad paſſe 3. ed. per ſtudenizah ǀ kakor ta nepametna shivina, katera druſiga nedella temuzh ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe 3. ed. ǀ iest n'hozhem shvino, Katera ſe na puli paſse 3. ed. ǀ katere na letej gmaini ſe paſſeio 3. mn. ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo 3. mn. ǀ one ſo ſe pasle del. mn. ž na travi ǀ Leta en dan je vidila, de tamkaj bliſi pishata ſo hodile, inu ſe posle del. mn. ž/s
Svetokriški
pav -a m pav: po hishi kakor en preuſetin Pau im. ed. ſe obrazha, sa obenu dellu neprime ǀ Ona ſe po hishi napihnenu obrazha kakor en preuſetni Pau im. ed. ǀ kakor eno beſſedo ij rezhem ſe napihne ble kakor pau im. ed. ǀ moja shena menem de je is repa te tize pau im. ed. imenovane ǀ Ta tiza Pavu im. ed. je ſilnu offerna, inu preuſetna ǀ teshku bom neshal eniga koina, de bi imel rep tiga pava rod. ed. ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra … nikar ti pavij im. mn. kakor Iunona ← rom. < lat. pāvus, pāvō ‛pav’
Svetokriški
pekel -kla m pekel: Ta Bug, ta sapuvid ta paku im. ed., katiri je v' Poſti je tudi ob Puſti ǀ kluzhi … is katerimi ſe sapera, inu odpera pakù im. ed. pomenio oblaſt podeliti gnado boshio ǀ ſe neboijsh pakla rod. ed., kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko ohernjo ǀ hudizhy is pekla rod. ed. ſe usdigneio ǀ sdaj Bug ij perpustil s'pakla rod. ed. priti ǀ aku pogledam doli videm paku tož. ed. odpert, inu hudizhe, katiri na mojo dusho zhakaio ǀ Nebu je bil sapustu, inu k'nij doli v'Paku tož. ed. je bil shal ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal tož. ed. priſhla ǀ po vſi ſili hozhe njega do vekoma v'pakel tož. ed. perpravit ǀ ſe bote v'pakl tož. ed. vderle ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel tož. ed. potegne ǀ sdaj hudizhi po pakli mest. ed. mene valaio ǀ vſe drugazhi pravio tij kateri v' pakli mest. ed. ſe najdeio ǀ do vekoma v'pakli mest. ed. bo gorel ǀ sdaj hudizhi po paklu mest. ed. ga vulazhio Zapisi s korenskim e so zelo redki in omejeni na peto knjigo.
Svetokriški
petdeset nepreg. štev. petdeset: Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu, inu trideſseti lejt … Enoh od devetſtu, inu pedeſset rod. mn. lejt … Ti od ſtu lejt. Ti od petdeſset rod. mn. ǀ obena rosha nej taku radovita, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet tož. mn. lili rodj ǀ taiſta ſama vezheria je en million, duej ſtu, inu petdeſſet tož. mn. taushent Kron velala ǀ Poglejte Euſebiuſa, kateri stu, inu pedeſset tož. mn. funtou shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi ǀ imà ſtu, inu petdeſſset tož. mn. zheszhena ſi MARIA ǀ Octavianus Ceſſar, kadar je ſvoje Saurashnike premagal pedeſſet tož. mn. dny je bil sapovedal Bogove zhaſtiti ǀ po tem Kir je bil Afrikanerij premagal je bil petdeſsent tož. mn. taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy naloshit
Svetokriški
pild -a m podoba: vſy potezhemo tebe gledat, kateri ſi shpegu pres madesha, peld im. ed. Ozheta Nebeshkiga ǀ ta zhlovik poprej Kakor je bil v'greh padil, je bil en lep, inu shlahten pild im. ed. ismalan is ſamo roko S. Troijze ǀ v'tem kir vſhe polovizo pilda rod. ed. je bil ſmalal ǀ kumaj ſuknia ſe je bila tiga pilda rod. ed. doteknila ǀ Demetrius ſe je bil shonal meſta ſa volo pelda rod. ed. ǀ Temu Pildu daj. ed. Chriſtuſavimu imaio glih biti vſy isvoleni ǀ on ſe je bil taku mozhnu v'en Peld tož. ed. s'kamena sresan salubil ǀ ſi morebiti nepametnu v'teh ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti umadeshala ta lepi pild tož. ed. tuoje dushe ǀ rayshi kakor de bi bily ta ſlati peldt tož. ed. Krajla Nabukodonoſarja molili ǀ Bug pravi miſli na dusho, katera je po mojm pildu mest. ed. ſtuarjena ǀ on je po Pjldu mest. ed. Boshim ſtuarien ǀ vſako Sabbato je eno ſvezho pershgal pred pildam or. ed. Svetiga Antona ǀ pred njegovim S. Pildom or. ed. ſe neodkrijeio ǀ Ibuſejry ſo v' ſvojm meſtu imeli dua Pilda tož. dv. ǀ taiſti pildi im. mn. nej ſó shivi, ampak namalani ǀ kir te prezhiſte MARIE Divize Pildy im. mn. ſe najdeio ǀ imaio polno hisho pildou rod. mn. ǀ is Pildu rod. mn. teh Malikou ǀ ſtu drugih peldou rod. mn. hualio, katere ty imenitni Malary ſo ſmalali ǀ v'svoij hishi je imel pilde tož. mn. teh Malikou ǀ pres vſiga konza ſo njega zhastili v'Pildah mest. mn., inu figurah teh pravizhnih ← bav. srvnem. pilde, srvnem. bilde ‛podoba’
Svetokriški
pisati pišem nedov. 1. pisati: nej snal ni brat, ni piſſat nedol. ǀ ſposnam de teshku je ſlovensku piſsat nedol., inu cilu nej mogozhe v'taki vishi piſsat nedol., de bi vſim sadosti mogal sturiti ǀ kar iest dellam, ali pishem 1. ed. ǀ kakor pishe 3. ed. S. Grogor ǀ kar piſhe 3. ed. S. Antoninus ǀ Od eniga druſiga miniha tudi piſſe 3. ed. ǀ Ludovicus de Ponte, taku piſse 3. ed. ǀ pishè 3. ed. S. Peter Damianus ǀ Metaphraſtes pjshe 3. ed. od naſhiga Lubiga S. Blasha ǀ Naturalisti pisheio 3. mn. ǀ S. Euangeliſti pisheo 3. mn. od dveh s'tem hudim obdanih ǀ ſò fable, kar Poèti piſheio 3. mn. ǀ od Diogena piſheo 3. mn., de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ kakor s. Genueva, od katere pishejo 3. mn. ǀ kakor piſhejo 3. mn. ti Poeti od Boga Iupitra ǀ Hiſtorici piſſeio 3. mn. od Hriba Olimpus ǀ mu piſſejo 3. mn. en takorshen lijſt ǀ Phiſheio 3. mn. Poeti de Actæon firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ je piſſal del. ed. m en lyst po cellom ſvejtu ǀ S. Grogor je bil piſsal del. ed. m Brunichildi Krajlizi ǀ je enkrat enimu ſpovedniku taku piſal del. ed. m ǀ Goſpa Aloysia mu je bila piſſala del. ed. ž ǀ kakor ſo ſlovenzi piſsali del. mn. m 2. opisovati: En lep mirakel pishe 3. ed. Dominicus Marcheſius od miloſti Boshje
Svetokriški
pobirati -am nedov. pobirati: ſmeti po gaſi pobira 3. ed., inu v'hisho noſsi ǀ v'prasnik je derua poberal del. ed. m, inu ſekal ǀ fliſſnu je poberala del. ed. ž po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu ǀ Natu ſo ony kamejne pobirali del. mn. m, de bi v' njega luzhali
Svetokriški
pomujati -am dov. potruditi se: vener nozhejo enu malu pomujat nedol., inu poshtentat de bi kjekaj gori prishli pomujati se potruditi se: inu vender ſe n'hozhemo enu malu pomujat nedol. ǀ Theodoſius je tudi mogal ſe pomuiet nedol., inu voiskovat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli pomuiat nedol. kjekaj pojti ǀ po moy rajtengi venem lejti … ſe pomuiash 2. ed. 192 urr ǀ O greshni folk tulikain ſe pomujash 2. ed. osdrauit tuoje telu, kadar sboly ǀ Sakaj Chriſtus tulikajn ſe pomuia 3. ed. kadar hozhe Lazaruſa oshiveti ǀ Satoraj Satan ſe pomuja 3. ed. kar ner vezh more ǀ ſa taiſto tulikain ſe pomvia 3. ed. ǀ nikuli ſe taku nepomuje +3. ed., inu nepofliſſa nas v' ſvojo oblaſt perpravit, kakor takrat kadar samerka, de nasha posledna ura ſe perblishuje ǀ My fliſſik ob ſvojm zhaſſu dellamo, ſejemo, ſe pomujamo 1. mn. kar ner vezh nam je mogozhe ǀ neskerbite, ter ſe nepomujate +2. mn. de bi vaſhi otrozi to lepo podobo teh ſhlushabnikou Boshyh doſegli ǀ vſi ſe pomujejo 3. mn. po vuku tiga Nebeshkiga Mojstra nashe vſta nam odpreti ǀ te druge shtorkle v'klnu vodo noſsio, inu pogaſit ſe pomujeio 3. mn. ǀ n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni de ſi glih Bug, inu Angeli ſe pomujaio 3. mn. osdravit ǀ pomujetaſe vel. 2. mn., pofliſſajteſe h' shterni te gnade priti ǀ s'vſem fliſſam ſe bom pomujal del. ed. m ǀ je veliku govuril, veliku ſe pomuial del. ed. m ǀ kadar bi ſe nebily pomujali del. mn. m kej gori pojti ǀ Iogrij ſe ſo pomujeli del. mn. m taiſtiga iſgnati → mujati se
Svetokriški
popiti -pijem dov. popiti: perleti ena muha noter v' glaſſ, ſe utopi, tu vinu popiti nedol. ſe tebi gnuſſi ǀ je njemu bila dalla popyti nedol. eno latvizo slatkiga mleka ǀ variſe ſa Boshjo volo popjti nedol. glaſſ tiga greha ǀ vſy imaio shnim red na enkrat ſvoj glaſſ po piti nedol. ǀ nemore nehat dokler cello maioliko po zhaſſi popye 3. ed. ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati, popyò 3. mn. te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie ǀ nebom popyl del. ed. m glaſſ v' katerim je ſtrup te vezhne ſmerti ǀ Vſemi, inu pij, de bi sludia popijl del. ed. m ǀ 48 firtelnou vina je bil popil del. ed. m ǀ Gdu bi bil taku prepoſt de bi rat, inu volnu to arznio nepopil +del. ed. m ǀ nej arznie taku grenke de bi io nepopyl +del. ed. m ǀ sa vſakaterim shtiham en glashik vina bi popili del. mn. m ǀ ſo bily popyli del. mn. m glaſſ v' katirem ſtrup tega vezhniga pogubleina
Svetokriški
postelja -e ž postelja: tvoja poſtela im. ed. bo ena terda skala ǀ mehka postela im. ed. ſe vam bo terda, kakor kamen sdela ǀ ſim na levi ſtrani poſtele rod. ed. vidila eniga Samuriza ǀ bolan leshim is poſtele rod. ed. nemorem ǀ Po nozhi na tihama je s' poſtele rod. ed. vſtaiala ǀ s'ene postele rod. ed. v'to drugo vaſs bodo preklàdali ǀ fironk od poſtile rod. ed. potegne ǀ ta ſanikerna nej hotela s'poſtele rod. ed. vſtati ǀ ſi nevupa s'postele rod. ed. gori vſtati ǀ ſpoſtele +rod. ed. ſe nej mogla giniti ǀ je spoſtele +rod. ed. skozhil ǀ nej mogal is spostele +rod. ed. vſtati ǀ grè h' poſteli daj. ed. ſvoje tovarshize ǀ Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo tož. ed. ſtlal tej bolni Eliſabethi Raitenſi ǀ vſo poſtelo tož. ed. je smozhel ǀ na taisto postelo tož. ed. je to nasramno sheno k'sebi vabu ǀ je bila pripravila eno poiſtelo tož. ed. is gartrosh ǀ vſak dan ima na ſvojo postela tož. ed. ſe poſtavit ǀ od mise v'postelo tož. ed. vaſs morio neſti ǀ ſe poloshj napostilo +tož. ed., rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl ǀ je na ſmertni poſteli mest. ed. leshal ǀ v'eni posteli mest. ed. sta ukupaj ſpala ǀ pot poſtelo or. ed. ſe valaio ǀ hudizhi, kateri ſo okuli teh poſtel rod. mn. hodili ǀ Mehkam poſtelam daj. mn. ſo odpovedali ǀ ſim ſe valal po mehkih poſtelah mest. mn.
Svetokriški
povrniti -nem dov. povrniti, vrniti: njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre vuole vſe poverniti nedol., kar je sgubil ǀ ſoromaku poſodish en mernik shita, inu dua tebi povernit nedol. more ǀ ohernik, de nei hotel tu ptuie blagu naſai pouerniti nedol. ǀ je treba ta dannar naſai povarnet nedol. ǀ tu je ſramoshlivost Katero ſim jim bil vſel Kadar ſo greshili sdaj ijm jo supet povernem 1. ed. de ſe ſramujejo prau ſpovedat ǀ sakaj tedaj nepovernesh +2. ed. taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi ǀ Bug sdaj njemu poverne 3. ed., kakor je on dellal s'petlarij ǀ nikuli nepoverne +3. ed. tu vkradenu, inu sgolufanu blagu ǀ od letiga greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete 2. mn. ǀ S' hudem povernio 3. mn. tu dobru, s' ſaurashtvam lubesan ǀ poverni vel. 2. ed. nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel ǀ aku en denar upije, inu shraja povernime vel. 2. ed.+ naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil del. ed. m ǀ topelt vam bode povernel del. ed. m ǀ de bi njemu supet zhlovesko podobo pouernil del. ed. m ǀ Nu, ſi povernu del. ed. m blagu, inu dobru ime ǀ koku bosh ti povernil del. ed. m, ali povernila del. ed. ž tu dobru imè ǀ od ohernikou, inu tatou, kumai trije ſe najdeio, de bi ſupet tu krivizhnu blagu povernili del. mn. m povrniti se povrniti se, vrniti se: de bi lete se nebale h'G. Bogu supet ſe poverniti nedol. ǀ je imel velike shkushnave supet s' Ordna na ſvejt ſe povernit nedol. ǀ ogin … ſe nasaj v' ta hrib Veſſuvius poverne 3. ed. ǀ Kar eden hudiga drugim sturij, letu ſe niemu pouerne 3. ed. ǀ supet ſe k'ſvoimu ozhetu pouarne 3. ed. ǀ ne ſai ſe nepoverne +3. ed. ǀ ſe nepoverneio +3. mn. k' norzhii ǀ pouerni ſe vel. 2. ed. ſupet k'meni ǀ Poverniſe vel. 2. ed. ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu sapuſhenimu otroku ǀ po verniſe vel. 2. ed. ſpet k' meni ǀ povernimoſe vel. 1. mn. S. Jacobu ǀ povernite vel. 2. mn. ſe s'Kuſi eno pravo grevingo ǀ nikar ſe nepovernite +vel. 2. mn. k' sludovajnu ǀ ta oril nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil del. ed. m ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel del. ed. m h'ſvojmu lubimu Ozhetu ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil +del. ed. m k'ſvojmu pravimu krailu Roboamu ǀ de bi jo prestrashil, inu perſilil de bi ſe nesaj povernila del. ed. ž ǀ de bi ſupet ſe K'njemu povernili del. mn. m ǀ Krote ſe ſo bile povernile del. mn. ž v'nije vſta
Svetokriški
poznati -am dvovid. 1.nedov. poznati: kaku ga hozhem posnat nedol., dokler ga nei ſim nikuli shlishal govorit ǀ cilu Angeli Nebeski nemorio s' vſo ſvojo saſtopnoſtio posnat nedol. misly tiga zhloveka, ampak ſam G. Bug ǀ hozhe poſnati nedol. shlahtnoſt tiga Roda ǀ aku hozhemo poſnad nedol. eniga zhloveka ǀ jeſt pak jo poſnam 1. ed., ſa tiga volo ji malu ſaupam ǀ Ieſt dobru posnam 1. ed. Herodesha on je en savit ſhelom, en goluf ǀ Jeſt vaſs nepoſnam +1. ed., poberiteſe v' paku ǀ Grehe tuoje Matere posnash 2. ed., ſvoje lastne nepremiſhlish ǀ Poſsnash 2. ed. tvojo roko, inu tvojo kry ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash +2. ed. ǀ njega vuprasha, ali posna 3. ed. te ludij ǀ od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna 3. ed. ǀ ta kateri je nepoſna +3. ed., bi menil de je slatà uredna ǀ kateri je bil Chriſtuſa trykrat satail, inu perſegal, inu rotil de Chriſtuſa neposna +3. ed. ǀ vy posnate 2. mn. dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano ǀ ſe annat vſiga tiga, katiru poſnate 2. mn. de je super volo Boshjo ǀ mene poſnajo 3. mn., de ſi lih po nozhi pridem ǀ de yh ludje posnaio 3. mn. de ony ſe poſtio ǀ Od teh Isvolenih pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo 3. mn. ǀ nepoſnaio +3. mn. te ſvetle nebeske skriunoſti ǀ sa gnoine bule saſtopi te skriune grehe, katire dokler Spovedniki yh neposnaio +3. mn., yh tudi osdravit nesamorio ǀ je posnal del. ed. m ſkriune misly ſvojh bratou ǀ To veliko mozhnust, inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal del. ed. m Krajl David ǀ Leto reſnizo S. Catharina Senenſis je dobru posnala del. ed. m ǀ Ta preproſta dusha, katera nej pushtobo poſnala del. ed. ž na ſemli ǀ enkrat dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla, ta dokler jo nesta posnala del. dv. m serze ſi vſame spovedat ſe ǀ kateri ſo urednost Christuſavo posnali del. mn. m, shtimali, inu lubili ǀ vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali del. mn. m 2. dov. spoznati: Is oblizha nei mogal posnat nedol. de je Syn Boshj ǀ nej ſo mogli poſnat nedol. zhe leta modruſt je Boshia, ali zhloveska ǀ dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal, she poſnam 1. ed. de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat ǀ Kaj jeſt vidim? neposnam +1. ed. zhe je ena oderta auzhiza v' garmi terniavem ali pak en odert, inu reſekan zhlovek ǀ koku tedaj posnash 2. ed. de je Krajl nebeſkiga krajleſtva ǀ kakor levu Andronika sagleda ga posna 3. ed., inu mu nezh nu nezh ne ſturj ǀ aku biſtru v'ſonze gleda, taku leto ſa ſvojo tizo poſna 3. ed. ǀ bolnik ne vidi, inu neposna +3. ed. kaj je pod bulo ǀ nej hotela de bi njo Ahas posnal del. ed. m gdu je ona ǀ Kadar ta greshna Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala del. ed. ž, inu zhes taiſte ſe sgrevala, je tekla h' Chriſtuſu na kolena pade ǀ tudi taiſti neverniki bodo posnali del. mn. m, de je Syn Boshy Chriſtus Jesus ǀ de ſi lih bote vidili vashe velike grehe, inu bote poſnali del. mn. m de ſte malu dobriga ſturili ǀ ſe varuaio de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali +del. mn. m ǀ de bodo zhiſtu vidile, inu poſnale del. mn. ž vſe tadle poznati se 1. nedov. poznati se, videti se: v' zhaſſih mu ſe vinu posna 3. ed., kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 2. dov. biti prepoznan, spoznati se: tem pride veliku shenskih pershon s' floram pokrite, de ſe nej ſo mogle posnat nedol. ǀ is tega ſe posna 3. ed., de je ta pravi Belzoar ǀ S'djaina ſe posna 3. ed. kaj zhlovik, veruje ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna 3. ed. zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ ſe pouerne v' kloſhter, posgonj, s' Vratarjam ſe nepoſnata +3. dv. ǀ taiſti, kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio 3. mn. is tega folsh danaria
Svetokriški
prebivati -am nedov. prebivati, bivati: dolgu zhaſsa obedn nej mogal v'taisti hishi prebivat nedol. ǀ je hujshi s'eno hudo sheno prebiuat nedol., kakor pak s'enem lintuornam ǀ de bi yh puſtil prebivati nedol. na uni ſtrani Jordana ǀ v'eno drugo deshelo, pod drugiga Firshta gresh prebivat namen. ǀ je bulshi sa mene de prebivam 1. ed. per letej nepametni shivini ǀ v' temmi tega greha prebivash 2. ed. ǀ S. Duh v'taisti zhisti dushi prebiva 3. ed. ǀ katiri ſpodobnu per S. Mashi prebiua 3. ed. ǀ kateri v' nashih hishah prebivate 2. mn. ǀ tamkaj levi prebivaio 3. mn. ǀ Kir tij paklenski lintuorni prebivajo 3. mn. ǀ Tize prebiuaio 3. mn. v' lufti, ribe v' vodi ǀ ſo ſvojo krij prelili, ter prebivio 3. mn. v' Chriſtuſu Jeſuſu ǀ v'Christuſu prebivajte vel. 2. mn., kateri vam oblubi enu dobru prebivalshe ǀ shiher bosh prebival del. ed. m v'mej levuami, kakor Daniel Prerok ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj prebiual del. ed. m ǀ Christus je na semli brebival del. ed. m ǀ nej mogozhe tedaj de bi mej taiſtimi myr neprebival +del. ed. ž ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala del. ed. ž ǀ v'katerem kloſtru 200. Minihu je prebivalu del. ed. s ǀ nej ſte nezh bulshi kakor Philistery, kateri ſo hoteli de bi pod eno streho prebivala del. dv. m ta skrinia Boshia inu ta nesramni Malik Dagon ǀ duei sheni ſta ukupaj veni hishi prebivale del. dv. ž ǀ S: Ierni grè v'Armenio, kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali del. mn. m ǀ veni ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali del. mn. m
Svetokriški
pregreha -e ž pregreha: ta nesrezhena pregreha im. ed. ſe ym je sdela enu dobru djanie ǀ sa volo njegove velike pregrehe rod. ed. ǀ Iskariotu sa volo njegove prevelike pregreha rod. ed. trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ ſam sposna de leta je ena shtraifinga niega pregrehi daj. ed. spodobna ǀ kadar ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho tož. ed. ǀ pergreho tož. ed. ym je bil odpoſtil ǀ aku bosh mene ſodil po moj pregrehi mest. ed. ſim sgublen ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov pregreho or. ed. sglihala, ga je pustil odrejti ǀ Nashe pregrehe im. mn. ſo vſhe taku teshke ratale, de Bug yh nemore vezh terpèti ǀ greshniki, inu greshinze v'ſpuvidi morio njeh pregreh rod. mn. rajtingo dati ǀ ſmo sa vola nashijh pregrehou rod. mn. h'ſmerti obſojeni ǀ nihdar vezh n'hozhe njemu neprej njega pregrehe tož. mn. metati ǀ je bil sbriſsal ſvoje pregreghe tož. mn. Zapis pregrehou ima končnico moške sklanjatve verjetno pomotoma, pod vplivom rod. mn. od → greh.
Svetokriški
premišljevati -ujem/-am nedov. premišljevati: mozhnu ta Goſpa, ſazhne premishlovati nedol. nje gardi greshni leben ǀ sazhne ſmert premishlovati nedol., ſe perstrashi ǀ enKrat sazhne premiſhlovati nedol. de ima vmreti ǀ Mashnik pride ga obyskat, ga sazhne opominat de bi imel premishluati nedol. Mysteria Divina ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil premiſhluati nedol. to skriunust s. Troijce ǀ skriunusti Boshje premishlvati nedol. ǀ yh N: N: vabem premishluvati nedol. to zhudno muzh gnade S. Duhà ǀ Iest bi n'hotel de bi Nem. Nem. menili de ijh hozhem danas opominat premiſhlvati nedol. zhast, inu hualo teh Ceſarju ǀ Letu premislovati nedol. danas vaſſ puſtim ǀ tebi ò nezhista Pershona pustim premishluat nedol. ǀ jeh vabim danas premiſhluat nedol. to veliko zhast, inu hualo ǀ Angely ſo doli po shtengah hodili premishlovati namen. ǀ Zhe dalai premishlujem 1. ed., vezh premiſhlovati meni oſtane ǀ jeſt premishlviem 1. ed. ǀ tu so moy grehi, Katere ne gledam, ne premiſlujem 1. ed. ǀ Ti premiſhlovash 2. ed. grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish ǀ letukaj Naveſta premishluje 3. ed. dopelt lepoto Ieſuſavo ǀ gre v'Tempel premishluie 3. ed. ſvoj greshni, nevarni Leben ǀ Ta Nebeſhki Shenin na 4. poſtavi premiſhluje 3. ed. lepoto ſvoje Duhoune Neveste ǀ v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete 2. mn. ǀ Lety bogaboyezhi vednu letu premishluieio 3. mn. ǀ premishluimo vel. 1. mn. vednu nje nebesko lepoto na ſemli, inu vſe druge lepote posvetne sanizhuimo ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa Iesuſa premishluite vel. 2. mn. ǀ premiſhlovajte vel. 2. mn. taiſte vezhne troshte, katire Chriſtus vam je shal perpravit ǀ kadar to veliko nesrezheno Muzh Boshyo je premishloval del. ed. m S. Ioan. Cryſoſtomus ǀ kadar letu je premishlual del. ed. m ta Bogabojezhi ſalvianus ǀ Kadar bi ti ſam ſvoie grehe premiſhloval del. ed. m ǀ kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual del. ed. m ǀ Kadar pak ſim primishloval del. ed. m de vſe taiſte spishe G. Bug ym je dal ǀ rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe rizhy je premisloval del. ed. m ǀ Kadar je leto ſapuvid premishluval del. ed. m ǀ kadar to veliko pregreho naſho je premiſhlval del. ed. m ǀ kadarkuli je primishlual del. ed. m de bo mogal od ſledne beſsede, miſli, inu djania rajtingo dati ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti gledal, inu pushtob, sa pushtobom premiſluval del. ed. m ǀ kadar je leto ostro rajtingo premiſhual del. ed. m ǀ po tem kir ſim premishoval del. ed. m ta danashni S. Evangeli ǀ shteridesset lejt je premishlovala del. ed. ž ǀ shpegle je prozh poſtavila, inu je premiſhluvala del. ed. ž ǀ Zhe my dalaj Svetu Piſsmu bomo premishlovali del. mn. m ǀ Iest neshelim N: N: de bi vy danaſs premishluvali del. mn. m te skriune lastnusti S. Duhà ǀ My nihdar nej ſmo tiga premiſhluvali del. mn. m ǀ de bi molili, inu Nebeſhke rizhi premiſhluali del. mn. m
Svetokriški
prenašati -am nedov. prenašati, tj. 1. prestavljati: aku po vodi, kakor po semli hodi: aku hribe s'beſsedo prenasha 3. ed. (I/1, 155) 2. trpeti: eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal del. ed. m (II, 171)
Svetokriški
prevzeten -tna prid. prevzeten, ohol: Preuſeten im. ed. m je bil kakor Lucifer ǀ gdu je leta tulikain preuseten im. ed. m zholvik ǀ po hishi kakor en preuſetin im. ed. m Pau ſe obrazha ǀ Gdu bò taku nepametenc, inu preusetin im. ed. m, da on bò mislil, inu shelel ſe polsdignit do ſamiga Trona ǀ Pogledaj gori ti preuſetni im. ed. m dol. Herodesh ǀ Ti, ti ſi en Faraon preusetni im. ed. m dol. ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna im. ed. ž ǀ Kej je tvoje preuſetnu im. ed. s, inu grosovitnu napreivſetje ǀ ſim ſe ponishal pred Bugam, inu is preuſetniga rod. ed. m bogaboyezh ratal ǀ je bil is prauſetniga rod. ed. m pohleun, is nezhiſtiga brumen, is neverniga veren ratal ǀ Srezhna Maria, kir nej po ſtopinah te ſapelane, inu preuſetne rod. ed. ž Eue hodila ǀ sa volo njega neusmileniga, inu preusetniga rod. ed. s serza ǀ je tudi svetoval S. Ioannes vnimu preuſetnimu daj. ed. m ǀ Jeſt nemorem vezh ſanashat temu hudobnimu, inu preusetnimu daj. ed. m Maobiterskimu krajlu ǀ sa to preusetno or. ed. ž krajlizo Vaſti, je bila ena pohleuna Eſther na leta krajlevi ſtol poſtaulena ǀ ſò nevoshlivi, kakor Cain; preusetni im. mn. m kakor Faraon ǀ de nemaio biti preuſetni im. mn. m, inu offertni ǀ od teh preuſetnih rod. mn. ludy ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Preuſetnom daj. mn. pak ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne tož. mn. m pohleune ǀ te preusetne tož. mn. m ponisha, te pravizhne polona ǀ V'mej preuſetnimi or. mn. je bil poklizal Paula primer.> veliku nepametnishi, inu preusetnishi im. ed. m bi bil taiſti, kateri bi shelel na taiſti viſoki Stol ſeſti
Svetokriški
pridigovati -am/-ujem nedov. pridigati: skusha v' ſvoi kambri pridigvat nedol., kakor de bi ta folk v' prizho bil ǀ kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat nedol. ǀ sazhne od martre paklenske pridigovat nedol. ǀ kadar kuli je shlishal govoriti, ali pridiguuat nedol. od pokure ǀ kadar shlishio pridgvat nedol. od lete nesrezhenu velike paklenske martre ǀ je bil shal pridigvat namen. Turkam ta S. Evangeli ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal pridiguat namen. ǀ od Boga je bil poſslan prdigvat namen. ǀ Meni nej pbena zhaſt, zhe pridigvam 1. ed. ǀ jeſt … pridiguam 1. ed. ǀ leta ſe mozhnu zhes Pridigaria reserdj, meneozh de od njega pridigua 3. ed. ǀ V'Cerkvi, kir ſe pridigvie 3. ed. de imash Boshjo sapuvid dershati ǀ resnizo Boshjo ym pridigvaio 3. mn. ǀ ty Maſhniki Boshjo beſſedo pridiguaio 3. mn. ǀ Pridigvai vel. 2. ed. Boshjo beſſedo, nebojſe resnizo govorit ǀ pridiguai vel. 2. ed. de Praviza Boshja ſe zhes nyh grehe taku mozhnu je reſardila ǀ Pridiguajte vel. 2. mn., povejte ym moje oblube, inu shtrajfinge ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei pridigual del. ed. m ǀ kadar S. Anton je pridigval del. ed. m ǀ bom pridigoval del. ed. m s'Boshjo gnado ǀ Ie pridgual del. ed. m S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana Iudom ǀ po cellem ſvejtu ta S. Evangeli ſò pridigvali del. mn. m ǀ po cellim ſvejtu ſo pridiguali del. mn. m, de Chriſtus je pravi ſyn Boshij → pridiga
Število zadetkov: 1420