Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
trpljenje -a s trpljenje: terplejne im. ed., ſupernoſt, inu krish pride s'roke vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ vashe terpleine im. ed. je kakor terplejne im. ed. teh Puszhaunikou ǀ bres vſiga terpleina rod. ed. ǀ slaſti rejshi vſe shene od nevarnoſti, inu terplejna rod. ed. v' porodi ǀ vſe nashe veſselje v'prepot tega terplejnia rod. ed. potegnil ǀ Po tem poti tega terplaina rod. ed. imamo hodit ǀ ſi bil terpleini daj. ed. podvershen ǀ bodite potroshtani vy reuni, inu terpleinu daj. ed. podversheni ǀ nej mogal dalej ſvojo shaloſt, inu terplejne tož. ed. preneſti ǀ Katere ſe skuſi terpleine tož. ed. isvelizheaio ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah, inu v' terplejni mest. ed. ǀ v'tem velikem terpleini mest. ed. ſe je v'Nebu obernil ǀ Kadar v'taKushnim terpleniu mest. ed. ja tebi vidil ǀ v'ubushtvi, inu v'terplejnu mest. ed. ǀ kadar zhloveka obyszhe s'revami, inu terpleinam or. ed. ǀ raijshi ſi isvolio s'nijh velikim terplejniam or. ed. v'paku k'tej vezhni martri pojtij ǀ ty vbosi pak s'nyh terplejnam or. ed. Nebu ſi bodo saſhluſhilli ǀ prepovedash de bi neimele ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom or. ed. ǀ raijshi ſi isvoli s'terplejniam or. ed. greshnik, inu fardaman biti ǀ zhe je s'terplejnam or. ed. obdan ǀ s' veſſeljam bo preneſil vſe reve, inu terpleina tož. mn. tiga ſvejta ǀ de bi v' nashih terpleiniah, inu v' ſmerti potroshtani mest. mn. bily
Svetokriški
truplo -a s 1. telo: nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe truplu im. ed., inu naſhe meſsu ǀ Reſſite li je djal Iacob, inu ſekajte moje vude od mojga trupla rod. ed. ǀ nej bila vezh zhloveskimu truplu daj. ed., temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ druge miſli, inu skarbi nej imela, temuzh offertnu guantana hoditi, inu nje grèshnu truplu tož. ed. lepotizhit ǀ venim truplu mest. ed. na enkrat ſe najde ta pravizhni Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ otrok v' taistim trupli mest. ed., v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ v'trupli mest. ed. te ner zhiſtishi Divize Marje ǀ ti greshniza bosh persilena s'tvojm pregreshnim truplam or. ed. prezei pred tu ſerditu oblizhe Rihteria Nebeſkiga ſe prikasat ǀ de s'vashim truplom or. ed. nebote drugim pohushajna dale ǀ ti ſi mertua dusha, inu s'truplam or. ed. bosh v' paku pokopana ǀ is teh obſsedenih truplou rod. mn. ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla tož. mn. poſtavit ǀ v'blati tega greha, inu v' ſmerdezah truplah mest. mn. teh greshniku prebivat nemore 2. truplo: taiste neſrezhne martvu truplu im. ed. par nagu venem kotu je leshalu ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu daj. ed. ǀ umarje po navadi v'Cerku njega truplu tož. ed. neſsò ǀ S. Archangel Michael nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti, kadar ſta ſe preperala sa Moiſseſau truplo tož. ed. ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli mest. ed. ſerza ǀ ſe ſo jokale, inu klagovale na vus glaſs, nad truplam or. ed. tiga lubiga, inu lepiga Adonida ǀ Kadar bodò umerli, nyh trupla im. mn. bodo v' to zherno semlo pokopana ǀ imâ te oſekane glave pershiti h' truplam daj. mn. ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta trupla tož. mn. pokoppavala ǀ grobe s'zhloveskimi trupli or. mn. je napolnila
Svetokriški
tuniski -a prid. tuniški: po tem je bil premagal Tuniskiga tož. ed. m ži. Krajla (IV, 162) ǀ V' tem lejti 1355 v' Tuniski mest. ed. ž desheli, grily ſo bily vſe konzhali (IV, 236) Túnis, kraljestvo v Severni Afriki
Svetokriški
Turon -a m zemljepisno lastno ime Tours: G. Bug ga je bil isvolil sa Shkoffa tiga Franskiga Meſta Turon im. ed. (III, 555) ǀ je bil perſilen pojti v' tu Meſtu Turon im. ed., taiſto Cerku, inu deshelo regerat (III, 555) ǀ po tem kir 36. lejt je bil v' Turoni mest. ed. Shkoff (III, 556) Tours, nadškofijsko mesto v osrednji Franciji; → Turn 2., → Turonensis
Svetokriški
Ubertinus -na m osebno lastno ime Ubertin: je djal Vbertinus im. ed. ǀ satoraj Vbertinu daj. ed. je djal (III, 509) Ubertín iz Casale (umrl po 1335), pisec
Svetokriški
učenik -a m modrec, učenjak: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski Vuzhenik im. ed. Seneca ǀ Kakor en Vzhenik im. ed. pravi ǀ kakor je samerkal S. Thomash Angelski Vuzenik im. ed. ǀ Sa grund ner poprej poſtavem beſsede eniga Vuzhenika rod. ed., kateri je djal ǀ beſſede tiga Vizhenika rod. ed. ǀ ſama Nebeshka Resniza je bila sposnala temu danashnimu Vuzheniku daj. ed. ǀ njega ſó isvolili sa Magiſtra, ali Vuzhenika tož. ed. te Philoſophiæ, inu Svetiga Piſſma ǀ bom rekal s'enem Vuzhenikam or. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki im. mn. ſo diali ǀ ſa Riſe ſaſtopio S. S. Vzheniki im. mn. hudizhe ǀ Tu tudi poterdio ſvetij Vuzhenikij im. mn. ǀ ty S. Vuzkeniki im. mn. veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe ǀ tudi Vuzheni ki im. mn. ſe nej ſo mogli sglihat ǀ Takorshni menio, de ſo uuzehni im. mn. m ter ſo norzi ǀ Od Vuzhenikou rod. mn. vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku rod. mn. po latinsku postavem ǀ kar tem Vuzhenikom daj. mn. ſe sdj preproſtu, pred Bugam je ena velika modruſt ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike tož. mn. na pravo vero prebernila ǀ rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki or. mn. reſnizo sadejti ǀ Taletes Mileſius edn v'mej ſedmeri Vzheniki or. mn. tiga ſvejta Če zapis Vizhenika ni tiskarska napaka, odseva dolenj. izgovor (o pojavu Ramovš 1936: 229).
Svetokriški
udobiti -im dov. 1. dobiti, pridobiti si: miſli koku bi mogal vdobit nedol. meſſu, inu tajſtu pezhejne ǀ Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit nedol. ǀ kulikain hudizh ſe pofliſsa tebe vdobiti nedol. ǀ aku hozhe miloſt, inu odpushaine udobiti nedol. ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit nedol. ǀ satorai ſe troshtam praudo vudobiti nedol. ǀ hozhete supet vasho lepo, inu Boshijo podobo vudobitij nedol. ǀ tu vezhnu veſselje sgubish, inu to paklensko martro udobish 2. ed. ǀ s' jokainam mleku od matere udobi 3. ed. ǀ odpushajne ſvojh grehou od ſamiga Chriſtuſa vdobi 3. ed. ǀ per leteh potrebnih ſe hitrei almoshna vdobj 3. ed., kakor pak per teh premoshnih ǀ vſaka ſtvar ſvojo farbo udobj 3. ed. ǀ kadar jo vdobij 3. ed. ǀ kateri ſerze vdoby 3. ed. s'tem Riſam ſe vojskovati ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi 3. ed. ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha neudobi +3. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni, dalezh od ognia nesgorrj, dalezh od kuge, kugo neudobj +3. ed. ǀ kadar eno vdobio 3. mn. ǀ s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio, inu en tak aiffer vdobè 3. mn. de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ S'kuſi poſt Samſon je bil ſvoio nepremagano muzh udubil del. ed. m ǀ vſe Kunshti oberne, de bi li tvojo dusho vdubil del. ed. m ǀ ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil del. ed. m ǀ eno bogato, inu lepo sheno je bil vudobil del. ed. m ǀ nihdar ne bom vezh takorshniga mosha udobila del. ed. ž ǀ de bi skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala, od G. Boga vdobila del. ed. ž kruha, inu ojla ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili del. mn. m hudizhu superſtati ǀ de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli del. mn. m 2. premagati: ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat, de nikuli obedn nej mogal njemu udobit nedol. ǀ de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit nedol.
Svetokriški
ulovljen -a prid. ulovljen, zajet: Krajl vſame shkoffavu oroshje, inu sheleſen guant, v'katerem je bil uloulen im. ed. m ǀ po nedolshnem je bil uloulen im. ed. m, v' jetje vershen ǀ zhes veliku lejt ta levu je bil vloulen im. ed. m, inu v'Rim pelan ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga tož. ed. m ži. ſynu rèshil ǀ kadar tize vidio, de nekatere ſo v'mresho vloulene im. mn. ž one prozh slete
Svetokriški
Valens -ncija m osebno lastno ime Valens: ta neverni Ceſſar Valens im. ed. je njega saurashil, inu pregajnal (IV, 328) ǀ Troianus General Ceſſarja Valentia rod. ed. je djal (IV, 153) Flávij Válens, lat. Flavius Valēns, rimski cesar (364–378); sklanjatev je prirejena po lat. Valēns, -entis.
Svetokriški
Valerius m osebno lastno ime Valerij: Jeſt dobru vejm kar pishe Valerius im. ed. Maximus od lete shlahtne Rimske Gospe Cornelie ǀ pravi Pier. Valerius im. ed. 1. Valêrij Máksim, lat. Valerius Maximus (pribl. 20 pr. Kr.–pribl. 50 po Kr.), rimski pisec 2. → Pierius
Svetokriški
valiti se -im se nedov. valiti se: en kamenzhik ſam od ſebe ſe uterga is hriba, ter ſe uali 3. ed. doli po hribu (V, 445) ǀ kamen mu s'rame pade inu v'dolino ſe vali 3. ed. (I/2, 187) ǀ s'hriba ena ſilnu velika ſkala ſe je bila s'hriba utergala, ter ſe je naglu pruti kloshtru valila del. ed. ž (II, 295)
Svetokriški
včeraj prisl. včeraj: vzherai my nej ſmo druſiga v'rokah imeli ſemuzh blatu, inu ſlamo, is katerimi ſmò mogli zegelle dellat ǀ Vzherej pò vezhernizah ǀ kateri je tebe s' beſſedo, ali s diainam reshalil uzherej, ali danas ǀ en otrok v' zherei rojen
Svetokriški
večen -čna prid. večen: ta ſmertni greh je vezhni im. ed. m dol. Saurashnik Boshy ǀ O moj Vezhni im. ed. m dol. Bug ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna im. ed. ž ſmert ǀ takrat naſha ſmert nebò ſmert, temuzh enu vezhnu im. ed. s shiveine, inu pozhitik ǀ ſe ne boyte G: Boga, inu tiga vezhniga rod. ed. m paklenskiga shpota ǀ pred G. Bugam ſilnu velike inu uezhniga nebeskiga rod. ed. m lona uredne rataio ǀ ſe najdeio v'veliki nevarnosti te vezhne rod. ed. ž ſmerti ǀ danaſs ſe je perkaſala ta lepa saria tiga vezhniga rod. ed. s sonza ǀ je imela suoj andohtlivi folk rejshit od sodbe vezhnjga rod. ed. s pogublejna ǀ k' vezhnimu daj. ed. m ſpominu ſò na en kamen ſturili tu huale vrednu djaine saresat ǀ tiga greshniga zhloveka k' vezhni daj. ed. ž ſmerti obſodi ǀ de bi yh k'vezhni daj. ed. ž paklenske martri obſodil ǀ pujde k' vezhnimu daj. ed. s veſſelju ǀ nje spuvid bi ij K'vezhnimu daj. ed. s fardamaniu shlushila ǀ Vy pak gnado mojo, kakor Iudash Iſhkariot h'vezhnimu daj. ed. s pogublejnu ſte obernili ǀ ſa lon prajmeio ta vezhni tož. ed. m dol. pozhitik ǀ de bi to vezhno tož. ed. ž krono ſi sashlushili ǀ v'to vezno tož. ed. ž marto obſodel ǀ k'sadnimu tu vezhnu tož. ed. s ſhiulejne doſesheio ǀ v'vezhnu tož. ed. s pogublejne pahneni ǀ G. Bug vaſs bo polonal s' tem vezhnem or. ed. m lonam ǀ on ſam nam samore pomagat, inu s' vezhnim or. ed. m lonam polonat ǀ aku vy s'vezhno or. ed. ž ſmertio bote sdaj vmerli ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno or. ed. ž shkodo Sposnal vni ſlushabnik Portugalskiga Kraila ǀ mislite, de leta pravizhni Bug bo vashe pregreshna della polonal s' tem nebeskim vezhnim or. ed. s veſſeljam ǀ Pitagorici pravio de Bug s'enim vezhnim or. ed. s malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm zhistim tij vezhni im. mn. m troshti ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo … koku veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile, inu reslushtale te Nebeſke, katere ſò popolnoma dobre, inu vezhne im. mn. ž ǀ sa volo teh vezhnih rod. mn. shtrajfing ǀ Jeſt hozhem tebi dati moje nebeske shaze, vezhne tož. mn. m troshte ǀ Ony ſe ſo podali lushtam tiga ſvejtà, inu meſsa, kateri yh nemorio naſitit, ampak v'te vezhne tož. mn. ž reve perpravit ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne tož. mn. ž grenkusti
Svetokriški
večerja -e ž večerja: taiſta ſama vezheria im. ed. je en million, duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala ǀ V' danashnim S. Evangeli govori Chriſtus od ene velike vezherie rod. ed. ǀ Ob tej uri te vezherje rod. ed. ǀ drugazhi ſe nemore k' vezhery daj. ed. Nebeski priti ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery daj. ed. Krajla Marcantona ǀ Perſianski Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery daj. ed. povabil, de taista je njega zhes en million Koshtala ǀ je bil povablen k' vezkery daj. ed. ǀ Chriſtuſu v' ſvoj hishi ſo ſtregle, inu vezherio tož. ed. dale ǀ en zhlovik je bil eno veliko vezherjo tož. ed. perpravil ǀ po vezhery mest. ed. je bil taku lazhen ǀ per njemu per vezhery mest. ed. oſtane ǀ Letu ſe je vidilu per tej parvi Sveti Vezheriy mest. ed. ǀ ti trebuh bugash, inu ſe per vezherij mest. ed. dobru najeish ǀ bodo jeidli per koſſili, inu per vezherj mest. ed. ǀ prèd koſsilom, inu prèd vezherio or. ed. dolgu molio ǀ vſe goſtarie, inu vezherie im. mn. ſe imaio skriti pred goſtario Ceſſaria Auguſta
Svetokriški
večernice -nic ž mn. večernice: proſſi h'Pridigi, inu k'ſvetem Vezhernizam daj. mn. (V, 75) ǀ Vzherej pò vezhernizah mest. mn. (III, 448) → večernica
Svetokriški
Veronika -e ž osebno lastno ime Veronika: ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S. Veronike rod. ed. ǀ ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki daj. ed. (III, 54) Sv. Verónika (umrla 70), po legendi iz 13. stol. žena, ki je Kristusu na poti na Kalvarijo podala potni prt.
Svetokriški
videti -im dvovid. videti, opaziti: sdaj bodem jest mojo kunsht pustil vidit nedol. ǀ Iosephavi bratje ſo njega taku mozhnu ſaurashili, de shiviga nej ſo mogli viditi nedol. ǀ temma nepuſtij ozheſsom ſvetlobo vjditi nedol. ǀ aku shelite vidith nedol., vſdignite vashe ozhy ǀ videm 1. ed. de en mladenizh s'hiſhe pride ǀ vidim 1. ed. de krajl Saul nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ uidim 1. ed. eno veliko miſo perprauleno ǀ Ah Peter! kaj jest vidjm 1. ed., inu samerkam ǀ nihdar nevidim +1. ed. de bi molila ǀ nevidem +1. ed. ſvetlobe tiga ſonza ǀ kadar ti vidish 2. ed. eniga lazhniga ǀ uidish 2. ed. de ena moshka pershona s' eno shensko dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ vidizh 2. ed. de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ Si li slep, nevidish +2. ed. de tij ſo ludje ǀ ouzhiza kakor vidi 3. ed. volka ſe prestrashi ǀ Ali gdu nevidi +3. ed. de she vekshi norzi ſe najdejo v'mej kersheniki ǀ vidimo 1. mn. de s'kruha rata S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika Christuſa Iesuſa ǀ uidimo 1. mn., de od ſtu moshkih pershon kumai deſſet zhiſtu shivè ǀ kakor vidmo 1. mn. s' ozhmy nashe Svete Vere ǀ de ſi glih s'nashimi ozhmij ijh nevidimo +1. mn. ǀ Vidite 2. mn. ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim ǀ vij uidite 2. mn. eniga zhloveka smalaniga ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite +2. mn., taku neverujete ǀ neviditi +vel. 2. mn. taisti lepi stol, kateri vamm je perpraulen ǀ vidio 3. mn. ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste, inu preproste ǀ vidjo 3. mn. kaj premore ta strah ǀ Se najdeio niketere shivali, katere nevidio +3. mn. po dnevi ǀ je vidil del. ed. m pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku glashovu morje ǀ kadar je videl del. ed. m tize letejti ǀ bosh uidil del. ed. m ti loter tajſto loterzo s'katero ſi nezhiſtoſt tribal ǀ S. Duh kadar je vidu del. ed. m to andohtlivo molitu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire ure nevidil +del. ed. m ǀ jevidil +del. ed. m de vus je bil reſtargan ǀ una Gospa vidila del. ed. ž en novu furum guanta ǀ karkuli per drugyh shenah je vidla del. ed. ž ſim mogal taiſti kupit ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla +del. ed. ž ǀ Letu je taiſtu oku, kateru je tebe vidilu del. ed. s na skriunim greshiti ǀ my dua uſhe veliku lejt ſe nejſmo vidila del. dv. m ǀ zhes dan ſe ſo greha varvali, de bi ſonze yh nevidlu +del. ed. s ǀ taisti kateri ſo letu vidili del. mn. m ſe ſo zhudilij ǀ ſó njemu ſprizhovali, de ſó vidli del. mn. m Chriſtusa ǀ ony ſo vidily del. mn. m tulikain lejt taistiga reuniga nadlushniga zhloveka per vejeriu leſhati ǀ kadar ſo vidilij del. mn. m de nijh Ceſarij, inu generali … ſe ſo v'Mestu pelali ǀ By rady takrat vidly del. mn. m, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ Pojte v'Libio inu bote vidlli del. mn. m de od velike urozhine vumeraio ǀ kakor ſo bili zhes tu krivavu morje preshli, inu vjdili del. mn. m de Bug njeh ſaurashnike potupil ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili, inu nevidili +del. mn. m ǀ kadar so vidile del. mn. ž, de taku obilnu ſo oskerblene, inu dobro guantane ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle del. mn. ž taiste tuoje nezhiste della videti se videti se: kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi 3. ed. kakor je ſam na ſebi ǀ ſe nevidi +3. ed. obenu pobulshaine per ludeh ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi +3. ed. od kod ſvetlobo prajmejo ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila del. ed. ž per teh S. Pushaunikoh ǀ Letu ſe je vidilu del. ed. s per tej parvi Sveti Vezheriy ǀ kadar bi G. Bug perpuſtil, de bi ſe vidlu del. ed. s, kaj ludje mislio, kadar molio ǀ neboyteſe, de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle pſſe, katiri na taiſto dusho zhakaio, kakor vezh krat per takorshneh bolnikah ſe ſo vidili del. mn. m ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale, inu tudi nesnane, inu zhudne svesde ſe ſo vidile del. mn. ž ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt, de koſti, inu zheva ſo ſe vidle del. mn. ž/s
Svetokriški
vpiječ2 delež. vpijoč: na letu pertezhe nanaglem noter en hlapez vpyezh: Sa Boshjo volo nepjte is teh glaſſu, sakaj venem mei taiſtimi je ſtrup (V, 235) ǀ S. Joannes Evangeliſt je vidil enkrat letejti eno veliko poſtojno pò lufti, vpyezh: Gorjè, gorjè, gorje ludem, kateri v' semli prebivaio (V, 570)
Svetokriški
vrteti -im nedov. vrteti: kollu ſo v' kroh verteli del. mn. m, de truplu pò shpizah ſe je reſreſalu ǀ ſo enu kolu okuli Altarja verteli del. mn. m vrteti se vrteti se, sukati se: glava ſe sazhne verteiti nedol., moshgane ſo ſmeishane ǀ nuzh, inu dan ſe verti 3. ed. ǀ Hudizh ima od nature, de vſeskuſi ſe okuli vertj 3. ed., inu ſam ter kje skaka ǀ sdaj na enem okni, sdaj na tem drugem ſe uertj 3. ed. ǀ vſe skuſi ſe obrazhaio, inu vertè 3. mn. kakor enu kolu ǀ Sim okuli semle ſe vertil del. ed. m, inu taiſto pretekil ǀ S. Catharine ſerze nikuli ſe nej obrazhalu, inu vertelu del. ed. s v' teh poſvejtnih rezheh ǀ ſo pleſſali, inu ſe verteli del. mn. m
Svetokriški
vržen -a prid. vržen: pò nedolshnem v' jeietje je vershen im. ed. m ǀ bosh resbita, inu noter v' to paklensko pezh vershena im. ed. ž ǀ vſakateru drivu, kateru dobriga ſadu neperneſe bo poſekanu, inu v' ogin vershenu im. ed. s ǀ Ogin, kateri od nature ima vſe ſeshgati, kar je v'njega vershnu im. ed. s ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni im. mn. m ǀ onij ſo bilij noter v'taisto jamo vershenij im. mn. m, inu restargani
Število zadetkov: 1420