Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Podarjenemu konju gledamo na ali v zobe?

Zanima me, zakaj se reče podarjenemu konju se ne gleda NA zobe in ne podarjenemu konju se ne gleda V zobe.

Jezikovna
Podčrtovanje stavčnih členov

Kako podčrtamo besedo 'in' z znaki za stavčne člene?

Primer: Pili so pomarančni sok IN jedli kruh.

Jezikovna
Podomačevanje pasjih pasem

Ali podomačujemo imena vseh pasem psov? Namesto welsh terrier imamo valižanski terier, pri rottweilerju pa poleg nemškega zapisa uporabljamo še rotvajler in rotvajlec. Pri nelatiničnih pisavah pa večkrat uporabljamo kar angleško »latinizacijo«, npr. shar-pei (namesto šar-pej).

Jezikovna
Poimenovanja gospostev: »devinsko gospostvo« in »gospostvo Devin«

Kako pišemo sklanjane oblike zemljepisnega imena Devinsko gospostvo? V Devinskem/devinskem gospostvu, v okviru Devinskega/devinskega gospostva, itd.?

Jezikovna
Poimenovanja listin o zaključku študija

Ali obstaja razlika med diplomsko in magistrsko listino, torej ali prejme diplomsko listino tisti, ki je uspešno končal prvostopenjski študij, in magistrsko listino tisti, ki je končal drugostopenjski študij? Ali pa se za oboje enakovredno uporablja izraz diplomska listina? In katero listino podeli rektor tistemu, ki je končal doktorski študij?

Jezikovna
Poimenovanja živalskih vrst, samcev in samic

Kako poimenujemo lastovičjega samca in veveričjega? Je prav lastovec ali lastoviček in veveriček?

Jezikovna
Poimenovanje »gumi bombon«

Zanima me, ali je pravilna raba poimenovanja gumi bombon?

Jezikovna
Poimenovanje prevajalca v neki jezik ali iz tega jezika

Sprašujem se, kako najbolj korektno poimenovati prevajalca/ko, ko želimo dodati tudi jezik, iz katerega in v katerega prevaja, npr. prevajalec hrvaškega jezika vs prevajalec iz hrvaškega jezika vs prevajalec izoz. v hrvaški jezik. Zadnja sintagma se zdi najbolj primerna, ker pove, da gre za prevajanje v obe smeri, hkrati pa tudi najmanj elegantna. Zanima me vaše mnenje.

Jezikovna
Pomen besede »brezskrben«

Prosim vas za razlago pomena besede BREZSKRBNA SI z izdelkom xy ... ali ima to pozitiven ali negativen pomen?

Jezikovna
Pomen besede »distopija«

Zanima me, kaj pomeni beseda distopija.

Jezikovna
Pomen besede »irof«

Kaj bi lahko pomenila beseda irof oz. iz katere, verjetno nemške, besede je možno, da izhaja? Izraz je uporabila starejša gospa v povedi: Zadolžili so se, zato so irofi prodali njihovo imetje.

Jezikovna
Pomen besede »komputacija«

V strokovnih člankih zasledim besedo komputacija, npr. več vrst komputacij, finančna komputacija itd. Gre za izračunavanje, računanje ali kaj tretjega?

Jezikovna
Pomen besede »sovjet«

Vljudno prosim za prevod – pomen besede sovjet.

Jezikovna
Pomen in vezljivost glagola »okrepiti«

Zanima me, ali lahko glagol okrepiti uporabimo tudi če krepimo nekaj slabega. Npr. Prehod v naslednji razred bi mu okrepil vse naprej naštete težave in otežil delo v šoli.

Jezikovna
Pomen oznake »neobčevalen«

Prosim, kaj pravzaprav pomeni beseda (ne)občevalen? V SSKJ je navedena le definicija, ki vsaj meni pomeni toliko kot nič: jur. občevalni jezik jezik, ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih.

Zataknilo se je pri besedi 'neobhoden', ki jo SSKJ definira kot knjižno, pravopis pa kot neobčevalno. (Lektorji, kolikor jih poznam, pa bi tako ali tako rekli, da je to srbizem.)

Hvala lepa za odgovor. In še mimogrede, ali je možno, da etimoloških razlag priimkov ne bi uvrščali med javno objavljene odgovore, ker to zanima samo tri ljudi, ostalim pa zmanjšuje preglednost?

Jezikovna
Pomen prislova »načeloma«

Zanima me, kaj pomeni načeloma mora? Ali mora ali da obstaja še kaka druga možnost? Ali je odvisno od primera do primera ?

Jezikovna
Pomenska primerjava: »reč« in »stvar«

I am working on research on a lexical typology of words meaning 'thing / matter / affair'. I have some problems with the interpretation of Slovene material. So, my question is as follows: What is the difference between the words stvar and reč? SSKJ lists the same set of meanings for both lexemes. Neither dictionaries nor corpus data give a clear answer so far. Maybe one of them is more preferable in one of the meanings?

Jezikovna
Pomenska razlika med glagoloma »topiti« in »taliti«

Ogorčen sem, da imamo v SSKJ dve besedi, ki opisujeta fizikalni proces prehoda iz trdnega v tekoče stanje zaradi povišane temperature (ali tlaka), in sicer taliti in topiti. To sta, gledano s kemijskega vidika, dva popolnoma različna fizikalna procesa.

<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=topiti*>

<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=taliti*>

  • delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: topiti mast, vosek; čokolada na torti se že topi / topiti rudo taliti // navadno v zvezi z led, sneg delati, da preide v vodo: sonce hitro topi sneg; snežinke so se na koži topile

Sneg, ki je trdna oblika odličnega polarnega topila – vode, se ne bo nikoli stopil ampak stalil. Podobno velja za mast in vosek. Kadar jemo čokolado, se ta v ustih zaradi povišane temperature glede na okolico tali, prav tako pa se v slini, ki je v tem primeru topilo, topi.

Jezikovna
Pomenska razlika med glagoloma »vmešati« in »umešati«

Zanima me pomenska razlika med glagoloma umešati in vmešati.

Jezikovna
Pomenske razsežnosti prehodnih glagolov: »barvati pirhe«

Pred nami so prazniki, v katerih imajo osrednjo vlogo tudi pirhi.

Velikokrat preberem, da bomo barvali pirhe, pa se mi zdi, da takšna zveza ni pravilna. Pirh je namreč po SSKJ (že) 'pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč'. Torej je pravilno reči, da bomo delali pirhe ali pa barvali (velikonočna) jajca. Se motim?

Število zadetkov: 1949