Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Glavno mesto Mjanmarja je Nepjido, kot je izgovor v burmanščini, v angleščini je zapisano Naypyidaw. Lahko v slovenščini uporabljamo Nepjido? Po slovenskem pravopisu (pravilo 1118) nelatinične pisave prenašamo v slovensko po načelih za zapisovanje slovenskih glasov in opuščamo prečrkovalne ovinke prek pisav drugih jezikov.
Videla sem že zapisa Najpjido in Najpjidav.
Pozdravljeni, precej me mede nekonsistenčnost uporabe besede "škrat" in "palček" v slovenskih prevodih tujih literarnih del.
Namreč prevod "Snowhite and the seven dwarfs" se glasi "Sneguljčica in sedem palčkov"; prevod "Dwarf" v Tolkienovi mitologiji in v slovenskih prevodih nordijske mitologije pa je "Škrat".
Da bi bila zadeva še bolj zapletena imamo potem še izraz "Garden gnome (nemško Gartenzwerg)" za katerega obstaja ustaljen prevod "vrtni palček" ter besedo "Schrat" katere prevod je po etimološkem slovarju "Škrat".
Zanima me kako torej v slovenščino prevajati "Dwarf (nemško Zwerg)" ter "Gnome (nemško Gnom)" in zakaj je prišlo do take zmede.
Zanima me zapis besede ju-jitsu. Po SP in SSKJ sta pravilna zapisa džiudžicu ali jiu-jitsu. Društva uporabljajo izraz ju-jitsu, pa tudi v Delu se tako zapisuje. Kaj menite vi?
V pravopisu je zapis Kokrško sedlo, ne znam si ga razložiti, zato vas prosim za pomoč. Zakaj je prišlo zapisa pridevnika na ški in ne na ski? Tudi koča je poimenova Cojzova koča na Kokrskem sedlu.
Zanima me, zakaj je moška imena dovoljeno sklanjati po moški in ženski sklanjatvi (npr: Miha, Mihe ali Miha, Mihi ali Mihu ...), ni pa pravilno Mihin, ampak le Mihov. Ali je morda pravilno oboje?
Na vas se obračam s prošnjo za pomoč pri uporabi kratic, ki se zaradi spremenjene terminologije nenadoma neposrečeno mešajo in pokrivajo. Gre za poimenovanje posameznih vrst knjižnic v slovenskem knjižničnem sistemu, opredeljenih z Zakonom o knjižničarstvu:
Gotovo ste na podoben primer že naleteli in lahko svetujete, kakšna bi bila najboljša rešitev.
Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo? In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?
Zanima me, kakšne so razločitve med pojmi jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica. Nikjer namreč ne najdem strokovnih razločitev ali pojasnitev, ki bi ta problem obravnavale. Kaj vse se torej lahko šteje pod te pojme in kaj spada kateremu pojmu? Že samo SSKJ bi se lahko uvrstil pod kategorijo slovarjev, tudi tehnologij in portalov, glede na to, da je prosto dostopen na spletu. Je pa tudi jezikovni priročnik. Kje so meje? Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.
V kranjski občini so si pred leti omislili prireditev z imenom Prešernov SMENJ. Zanima me, kako sklanjati to besedo.
V raznih letakih in drugem pisnem materialu sem našla čudne sklone – npr. Prešernovega smenja – po mojem bi bilo prav semnja, zato vas prosim za kvalificiran odgovor o sklanjanju te besede.
Zanima me, kaj je pravilneje:
Kako torej ravnamo v tem in podobnih primerih?
Zanima me, kako se pravilno po slovensko napiše ime 14. dalajlame? V slovenskih virih se pojavlja vse mogoče, od citatnega Tenzin Gyatso pa vse do popolnoma poslovenjenega Tenzin Gjaco. Zanima me tudi, kako se pregiba priimek - se o ohrani ali ne?
Zanima me tudi, kako je s poimenovanji zemljepisnih enot v Himalaji. Opažam, da denimo nekatere vrhove povsem slovenimo (npr. Gašerbrum, Kangčendzenga), druge pa malo manj ali sploh ne (Lhotse (po zgledu iz SP: Lhasa), Lotse (Slovenski eksonimi)).
Zanima me, kako bi bi bilo najbolje sloveniti ime Averroes. V slovarju Svetokriškega lahko najdemo različico Averoj, ki pa se v rabi (kolikor je je) ni uveljavila. Osebno sem ji naklonjen, saj v sklanjatev ne vključi končnice, po drugi strani pa ni jasno, kateri sklanjatvi iz arabščine (najbrž prek španščine) prevzeto latinsko ime sploh sledi, zato tudi ni čisto jasno, kateri paradigmi slediti pri slovenjenju. Iz latinskih srednjeveških in humanističnih virov je možno razbrati več sklanjatev: Averroes, Averrois, Averroi, Averroem, Averroe (torej nekako po tretji latinski sklanjatvi), toda tudi npr. Averroes, Averroys, Averroy, Averroym, Averroy, kakor da bi se zgledovali po sklanjatvi grških imen na -es, ki so jo kljub pomanjkljivem znanju grščine poznali iz paradigme imena Sokrates. Po drugi strani pa je v romanskih jezikih zadnji zlog naglašen -- ne le v francoščini, kjer je to predvidljivo, temveč tudi v italijanščini (Averroè). V kakšno luč to meče odpah končnice pri slovenjenju Averoj?
Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?
Ni mi vseeno za slovenščino in precej reči me moti pri njeni pisni in govorni rabi. Ko sem se vprašal, kaj pa najbolj zbode mojo jezikovno občutljivost, so na vrh brozge priplavale tri nemarnosti:
v kolikor, torej razpasla se, hiperkorektnostna in nepotrebna zamenjava za veznik če, ki je na dobri poti, da izumre;
z teboj, torej nepravilna raba predlogov s in z, v govoru napačna celo dvakrat: najprej zaradi same nepravilne izbire potem pa še zaradi nepovezanega izgovora; po drugi strani je prav to, da govorci predlog in njemu sledečo besedo izgovarjajo ločeno, razlog, da ne zaznajo napačne izbire, saj bi sicer spoznali, da, recimo, zteboj ni mogoče izgovoriti;
vprašanje, na katerega, torej izgubljanje občutka, da gre za samostalnik srednjega spola in sklanjanje po moški sklanjatvi.
Se strinjate, da gre za precejšnje težave, na katere bi kazalo bolj opozarjati?
Kako učiti rabo velike začetnice pri večbesednih zemljepisnih naselbinskih imenih? Spomladi smo sledili strokovni razpravi v zvezi s spremembami pravopisnih pravil. V E-pravopisu in v Pravilih Pravopisa, verzija 8.0, so imena zapisana že po novem, torej Novo Mesto, Stari Trg ... Nikjer pa nismo zasledili, ali to pomeni, da so nova pravila res že stopila v veljavo. Tudi svetovalke na študijskih srečanjih nam v zvezi s tem niso posredovale nobenih informacij. Poizvedovale smo pri osnovnošolskih in srednješolskih kolegicah, večina jih uči še po starem pravilu. Kako je torej prav – učiti po starem ali po novem?
Kako je z zapisom besede potem in vejico v spodnjem primeru? Hvala.
Zato je pri volitvah treba misliti o času potem, ko bo trebaobčutljivo, potrpežljivo in modro delovati v prid vsakogar med nami.
... po tem, ko bo treba ...
... o času, potem ko bo treba ...
... potem, ko bo treba ...
Kako se piše poljud (po očetu Jud, po materi Slovenec)? Morda tako kot Neslovenec? Beseda je nastala v povezavi z romanom Čudežni Feliks.
Zanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.
Nekaj primerov: – Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh? Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;
– Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh? Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;
– Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh? Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje
Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.
zanima me, kako je z vrinjenimi citati ali naslovi (v tem primeru), ki optično delujejo kot premi govor. Se pravilno piše (bodite pozorni na položaj vejice na koncu omenjenega naslova) ...
Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje,« ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.
ali
Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje«, ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.
Kako bi bilo najbolj smiselno na koncu vrstice deliti citirani spletni naslov, saj bi deljaj lahko napačno razumeli kot vezaj, ki je del spletnega naslova?
Dostopnost
Dostopnost