Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Thomsonov Thomsonova Thomsonovo; in thomsonov pridevnik [tómsonou̯ tómsonova tómsonovo]
STALNE ZVEZE: Thomsonova gazela
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Thomson's (gazelle) ‛Thomsonova (gazela)’, po britanskem geologu in raziskovalcu Josephu Thomsonu (1858–1895)
triángel triángla samostalnik moškega spola [trijángəl]
    1. kovinsko glasbilo v obliki manjšega nesklenjenega trikotnika na vrvici, po katerem se udarja s kovinsko paličico
    2. iz športa del zmaja, ki se uporablja za krmiljenje
    3. privzdignjeno trikotnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Triangel iz lat. triangulum ‛trikotnik’, iz trēs ‛tri’ + angulus ‛kot’ - več ...
tŕska tŕske samostalnik ženskega spola [tə̀rska]
    1. odcepljen tanek, podolgovat kos lesa, navadno s hrapavo površino
      1.1. tak kos lesa, na enem koncu narezan, kot pripomoček za svetenje
      1.2. odcepljen droben del česa, navadno lesa
    2. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: polenovka
    3. iz zoologije velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma; primerjaj lat. Gadidae
    4. ekspresivno kdor je zelo vitek, suh ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: suh kot trska
ETIMOLOGIJA: = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. *trěska ‛trska, drobir’ iz treskati - več ...
ulalà in ùlalá in úlalà medmet
    1. izraža, da je govorec prijetno presenečen
      1.1. izraža, da se govorec čudi, občuduje koga, kaj
      1.2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom la izraža, da je govorec neprijetno presenečen
    2. uporablja se, ko govorec opozarja na telesno, spolno privlačnost, namiguje na spolnost
    3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko
      3.1. kot prislov, ekspresivno zelo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. ouh là là iz medmeta ouh za klicanje, pritegnitev pozornosti in ponovljenega prislova ‛tam, tja’
upepelítev upepelítve samostalnik ženskega spola [upepelítəu̯ upepelítve]
    2. ekspresivno uničenje česa z ognjem, visoko temperaturo
      2.1. ekspresivno uničenje česa sploh
ETIMOLOGIJA: upepeliti
upepeljèn upepeljêna upepeljêno pridevnik [upepeljèn]
    1. ki je s sežiganjem spremenjen v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremiran
    2. ekspresivno ki je uničen z ognjem, visoko temperaturo
ETIMOLOGIJA: upepeliti
úzo úza; in ouzo samostalnik moškega spola [úzo]
    žgana pijača iz janeža, po izvoru iz Grčije
ETIMOLOGIJA: ouzo
vanílijin vanílijina vanílijino; in vaníljin pridevnik [vanílijin] ETIMOLOGIJA: vanilija
véha1 véhe samostalnik ženskega spola [véha]
    1. lesen zamašek na sodu
      1.1. odprtina na vrhu soda
    2. priprava, s katero se odprtina soda zamaši tako, da preprečuje dostop kisika in omogoča izhod ogljikovega dioksida; SINONIMI: kipelna veha, iz živilstva vrelna veha
STALNE ZVEZE: kipelna veha, vrelna veha
ETIMOLOGIJA: iz vehati v pomenu ‛pihati’ ali iz veha
vèlemójstrsko prislov [vèlemójstərsko]
    ekspresivno takó, da je zelo dobro, najbolje
ETIMOLOGIJA: velemojstrski
véverička véveričke samostalnik ženskega spola [véverička]
    navadno ekspresivno veverica, zlasti manjša
ETIMOLOGIJA: veverica
véznik véznika samostalnik moškega spola [véznik]
    1. priprava, ki povezuje dele česa, navadno za utrditev, stabilizacijo
    2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki povezuje besede, besedne zveze ali stavke v večje enote
      2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: podredni veznik, priredni veznik
ETIMOLOGIJA: vezati
volčják volčjáka samostalnik moškega spola [volčják]
    velik pes, navadno s srednje dolgo dlako rjavkaste in črne barve, daljšim gobcem, daljšim košatim repom in pokončnimi uhlji; SINONIMI: nemški ovčar
ETIMOLOGIJA: volk
vpénjati vpénjam nedovršni glagol [ʍpénjati]
    1. delati, povzročati, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
    2. delati, povzročati, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
    3. v obliki vpenjati se imeti svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: vpeti
W simbol
    2. del pridevniške zloženke v obliki n-W vatni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za watt
zacepetáti zacepetám dovršni glagol [zacepetáti]
    1. večkrat udariti z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
      1.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati zvok, ki kaže, spominja na tako udarjanje
      1.2. ekspresivno izraziti močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
    2. ekspresivno premakniti se, navadno negotovo, v zadregi
    3. ekspresivno sunkovito, hitro se premakniti, stresti, navadno pod vplivom močnega občutja
ETIMOLOGIJA: cepetati
záver závra samostalnik moškega spola [závər]
    izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: dinozaver
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Saurus in nlat. saurus iz gr. saũros ‛kuščar’
zdresírati zdresíram dovršni glagol [zdresírati]
    1. z vadenjem, urjenjem narediti, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti
      1.1. ekspresivno z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem narediti, da kdo postane ubogljiv, vodljiv
      1.2. ekspresivno z urjenjem, vzgajanjem, oblikovanjem pridobiti kako spretnost, vrlino
ETIMOLOGIJA: dresirati
zeleníka zeleníke samostalnik ženskega spola [zeleníka]
    1. iz botanike zimzeleni grm ali nižje drevo s trdim lesom in drobnimi ovalnimi usnjatimi listi z gladkim robom ali del te rastline; primerjaj lat. Buxus sempervirens
    2. vinska trta z večjimi zelenimi grozdi na kratkih pecljih, po izvoru iz Slovenije
    3. iz zoologije majhna sladkovodna riba s sploščenim telesom, šilastim gobcem in zeleno modrim hrbtom; primerjaj lat. Alburnus alburnus
ETIMOLOGIJA: zelen
žlebìč žlebíča samostalnik moškega spola [žlebìč]
    1. žleb, zlasti manjši
    2. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa, zlasti manjša
    3. iz geografije plitva podolgovata vdolbina na nagnjeni skalni ali sedimentni površini, ki nastane zaradi delovanja vode
ETIMOLOGIJA: žleb
Število zadetkov: 1620