Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
STALNE ZVEZE: Thomsonova gazela
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Thomson's (gazelle) ‛Thomsonova (gazela)’, po britanskem geologu in raziskovalcu Josephu Thomsonu (1858–1895)
- 1. kovinsko glasbilo v obliki manjšega nesklenjenega trikotnika na vrvici, po katerem se udarja s kovinsko paličico
- 2. iz športa del zmaja, ki se uporablja za krmiljenje
- 3. privzdignjeno trikotnik
- 1. odcepljen tanek, podolgovat kos lesa, navadno s hrapavo površino
- 1.1. tak kos lesa, na enem koncu narezan, kot pripomoček za svetenje
- 1.2. odcepljen droben del česa, navadno lesa
- 2. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: polenovka
- 3. iz zoologije velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma; primerjaj lat. Gadidae
- 4. ekspresivno kdor je zelo vitek, suh ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. *trěska ‛trska, drobir’ iz ↑treskati - več ...
- 1. izraža, da je govorec prijetno presenečen
- 1.1. izraža, da se govorec čudi, občuduje koga, kaj
- 1.2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom la izraža, da je govorec neprijetno presenečen
- 2. uporablja se, ko govorec opozarja na telesno, spolno privlačnost, namiguje na spolnost
- 1. sežig trupla, da se spremeni v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremacija, kremiranje
- 1. ki je v zvezi z vanilijo 1.; SINONIMI: vanilijev, vaniljev
- 1.1. ki je del vanilije 1.1.; SINONIMI: vanilijev, vaniljev
- 1.2. ki je iz vanilije 1.1. ali vsebuje vanilijo 1.1.; SINONIMI: vanilijev, vaniljev
- 2. priprava, s katero se odprtina soda zamaši tako, da preprečuje dostop kisika in omogoča izhod ogljikovega dioksida; SINONIMI: kipelna veha, iz živilstva vrelna veha
ETIMOLOGIJA: iz vehati v pomenu ‛pihati’ ali iz ↑veha
- ekspresivno takó, da je zelo dobro, najbolje
- 1. priprava, ki povezuje dele česa, navadno za utrditev, stabilizacijo
- 2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki povezuje besede, besedne zveze ali stavke v večje enote
- 2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: ↑vezati
- velik pes, navadno s srednje dolgo dlako rjavkaste in črne barve, daljšim gobcem, daljšim košatim repom in pokončnimi uhlji; SINONIMI: nemški ovčar
- 1. večkrat udariti z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
- 1.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati zvok, ki kaže, spominja na tako udarjanje
- 1.2. ekspresivno izraziti močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
- 2. ekspresivno premakniti se, navadno negotovo, v zadregi
- 3. ekspresivno sunkovito, hitro se premakniti, stresti, navadno pod vplivom močnega občutja
- 1. z vadenjem, urjenjem narediti, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti
- 1.1. ekspresivno z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem narediti, da kdo postane ubogljiv, vodljiv
- 1.2. ekspresivno z urjenjem, vzgajanjem, oblikovanjem pridobiti kako spretnost, vrlino
- 1. iz botanike zimzeleni grm ali nižje drevo s trdim lesom in drobnimi ovalnimi usnjatimi listi z gladkim robom ali del te rastline; primerjaj lat. Buxus sempervirens
- 2. vinska trta z večjimi zelenimi grozdi na kratkih pecljih, po izvoru iz Slovenije
- 3. iz zoologije majhna sladkovodna riba s sploščenim telesom, šilastim gobcem in zeleno modrim hrbtom; primerjaj lat. Alburnus alburnus
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 72
- 73
- 74
- 75
- 76
- 77
- 78
- ...
- 81
- Naslednja »