Ali lahko uporabljamo predložno zvezo na (bralni) skupini, npr. na bralni skupini smo se pogovarjali o tem in tem, grem na bralno skupino ... in ne v bralni skupini.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Uveljavljena predložna zveza »na skupini«
Pleteršnik
uvẹ̀t, -vẹ́ta, m. die Bedingung, Cig. (T.), Levst. (Nauk), Erj. (Som.), nk.; — po drugih slov. jezikih.
SSKJ²
uvidévnost -i ž (ẹ́)
1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame: duševni bolnik je brez prave uvidevnosti / uvidevnost za dokaze, razloge / narediti po svoji uvidevnosti
2. lastnost, značilnost uvidevnega človeka: hvaliti, poznati uvidevnost koga / biti komu hvaležen za uvidevnost
1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame: duševni bolnik je brez prave uvidevnosti / uvidevnost za dokaze, razloge / narediti po svoji uvidevnosti
2. lastnost, značilnost uvidevnega človeka: hvaliti, poznati uvidevnost koga / biti komu hvaležen za uvidevnost
SSKJ²
uvíti uvíjem dov. (í)
1. z vitjem narediti uporabno za ovijanje, vezanje: uviti leskovo šibo
2. z vrtenjem spraviti v kaj: uviti vijak v les / uviti zamašek v steklenico; deli cevi se dajo uviti drug v drugega
3. zaviti, zviti navznoter: polh uvije rep; lasje so se ji uvili
4. knjiž. ukriviti, upogniti: veter je uvil drevo; uviti palico / uviti hrbet; uviti se nazaj / ekspr. leta so ga uvila k zemlji
● knjiž. rad bi ga uvil po svojem kopitu si ga podredil; star. letos nas bi uvilo, če ne bi dobili posojila spravilo v stisko, težave; ekspr. cesta se uvije v dolino Krke vijoč se pride, pripelje
1. z vitjem narediti uporabno za ovijanje, vezanje: uviti leskovo šibo
2. z vrtenjem spraviti v kaj: uviti vijak v les / uviti zamašek v steklenico; deli cevi se dajo uviti drug v drugega
3. zaviti, zviti navznoter: polh uvije rep; lasje so se ji uvili
4. knjiž. ukriviti, upogniti: veter je uvil drevo; uviti palico / uviti hrbet; uviti se nazaj / ekspr. leta so ga uvila k zemlji
● knjiž. rad bi ga uvil po svojem kopitu si ga podredil; star. letos nas bi uvilo, če ne bi dobili posojila spravilo v stisko, težave; ekspr. cesta se uvije v dolino Krke vijoč se pride, pripelje
- uvít -a -o:
uviti rogovi kozla; v les uvit vijak
SSKJ²
uvòd -óda m (ȍ ọ́)
1. kar naj privede, pripravi koga na tisto, kar bo sledilo: ker ni našel boljšega uvoda, je začel govoriti o vremenu / povedati nekaj besed za uvod / le počakajte, to dejanje je šele uvod; njen krik je bil uvod v splošen pretep
// govorjenje, besedilo, ki naj privede, pripravi koga na tisto, kar bo sledilo: po obširnem uvodu je končno izrekel prošnjo; ta študija je uvod k filmu, v film / narediti kratek uvod
2. del govora, besedila, v katerem se napove predmet, namen, določijo osnovni pojmi: uvod sem že napisal, prebral; uvod članka, pesmi
3. v zvezi z v kar uvaja v kako vedo, dejavnost: uvod v filozofijo, matematiko / izšla je knjiga Uvod v računalništvo
1. kar naj privede, pripravi koga na tisto, kar bo sledilo: ker ni našel boljšega uvoda, je začel govoriti o vremenu / povedati nekaj besed za uvod / le počakajte, to dejanje je šele uvod; njen krik je bil uvod v splošen pretep
// govorjenje, besedilo, ki naj privede, pripravi koga na tisto, kar bo sledilo: po obširnem uvodu je končno izrekel prošnjo; ta študija je uvod k filmu, v film / narediti kratek uvod
2. del govora, besedila, v katerem se napove predmet, namen, določijo osnovni pojmi: uvod sem že napisal, prebral; uvod članka, pesmi
3. v zvezi z v kar uvaja v kako vedo, dejavnost: uvod v filozofijo, matematiko / izšla je knjiga Uvod v računalništvo
SSKJ²
uvozíti uvózim dov. (ī ọ́)
1. kupiti blago v drugi državi: uvoziti avtomobil, knjigo, nafto; država bo pšenico morala uvoziti / publ. uvoziti tehnologijo, znanje / ekspr. nogometaše so uvozili; pren. uvoziti tujo ideologijo
♦ ekon. uvoziti kapital narediti, da se v kaki državi v obliki posojil, investicij v gospodarska podjetja naloži kapital iz drugih držav
2. žel. pripeljati (na postajo): vlak bo uvozil po drugem tiru
3. z načinom vožnje ali delovanja narediti, da kaj novega doseže normalno stopnjo delovanja: dobro, pravilno uvoziti avtomobil / uvoziti motor, stroj uteči
4. z vožnjo, vajo narediti, da postane kdo sposoben, vajen vožnje: konja ne uvoziš v enem dnevu
// z vožnjo narediti, da postane kaj uporabno: uvoziti pot
1. kupiti blago v drugi državi: uvoziti avtomobil, knjigo, nafto; država bo pšenico morala uvoziti / publ. uvoziti tehnologijo, znanje / ekspr. nogometaše so uvozili; pren. uvoziti tujo ideologijo
♦ ekon. uvoziti kapital narediti, da se v kaki državi v obliki posojil, investicij v gospodarska podjetja naloži kapital iz drugih držav
2. žel. pripeljati (na postajo): vlak bo uvozil po drugem tiru
3. z načinom vožnje ali delovanja narediti, da kaj novega doseže normalno stopnjo delovanja: dobro, pravilno uvoziti avtomobil / uvoziti motor, stroj uteči
4. z vožnjo, vajo narediti, da postane kdo sposoben, vajen vožnje: konja ne uvoziš v enem dnevu
// z vožnjo narediti, da postane kaj uporabno: uvoziti pot
- uvóžen -a -o:
dobro, pravilno uvožen avtomobil; uvoženo blago
Pravopis
uvozíti uvózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ avtomobil; poud. ~ nogometaše |dobiti jih za plačilo iz druge države|; dobro ~ pot |z vožnjo narediti uporabno|; žel. Vlak bo uvozil po drugem tiru pripeljal (na postajo)
Davki
Pleteršnik
uvrẹ́diti, -im, vb. pf. 1) innerlich verletzen (z. B. infolge der Anstrengung), C.; uvrejen, infolge des Überhebens innerlich beschädigt, Rez.-C.; — 2) (po hs.) verletzen, beleidigen, C.
SSKJ²
uvremeníti se -ím se dov., uvreménil se (ī í)
nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno: po prvem jesenskem deževju se je uvremenilo
nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno: po prvem jesenskem deževju se je uvremenilo
Davki
SSKJ²
uzánca -e ž (ȃ) nav. mn.
1. pravn. ustaljen običaj, navada v poslovanju: držati se uzanc; poslovati po uzancah; mednarodne uzance / bančne, blagovne, trgovske, turistične uzance / poslovne uzance
// zbrani in sistematizirani zapisi takih običajev, navad: izdati, objaviti uzance; zbornik uzanc / posebne za posamezne gospodarske dejavnosti ali posamezno vrsto blaga, splošne uzance za vse gospodarske dejavnosti
2. knjiž. ustaljene navade, pravila kake dejavnosti: poklicne uzance / ta pisatelj zavestno krši pisateljske uzance
1. pravn. ustaljen običaj, navada v poslovanju: držati se uzanc; poslovati po uzancah; mednarodne uzance / bančne, blagovne, trgovske, turistične uzance / poslovne uzance
// zbrani in sistematizirani zapisi takih običajev, navad: izdati, objaviti uzance; zbornik uzanc / posebne za posamezne gospodarske dejavnosti ali posamezno vrsto blaga, splošne uzance za vse gospodarske dejavnosti
2. knjiž. ustaljene navade, pravila kake dejavnosti: poklicne uzance / ta pisatelj zavestno krši pisateljske uzance
Pravopis
uzánca -e ž (ȃ) |ustaljena navada v poslovanju|: poslovati po ~ah; trgovske ~e; neobč. poklicne ~e |navade, pravila|
SSKJ²
úzdati -am nedov. (ȗ)
1. nadevati, nameščati uzdo: uzdati konja, mulo
2. zadrževati z uzdo: vozniki so previdno spuščali vozove po klancu in uzdali konje; pren. uzdati samega sebe
1. nadevati, nameščati uzdo: uzdati konja, mulo
2. zadrževati z uzdo: vozniki so previdno spuščali vozove po klancu in uzdali konje; pren. uzdati samega sebe
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
užalíti in užáliti -im dov. (ī á ā)
1. narediti, reči kaj, kar prizadene čast, ugled koga: užalili so ga, ker ga niso povabili; da jih ne bi užalil, je darilo sprejel; s svojo odločitvijo užaliti koga / užaliti čast, ponos koga prizadeti
// z nevljudnostjo, nespoštljivostjo povzročiti čustveno prizadetost koga: tako govorjenje, ravnanje bi vsakogar užalilo
2. zastar. užalostiti: njegova nesreča je užalila tudi sosede; užalila se je, ker ga ni bilo / srce se mu je užalilo
1. narediti, reči kaj, kar prizadene čast, ugled koga: užalili so ga, ker ga niso povabili; da jih ne bi užalil, je darilo sprejel; s svojo odločitvijo užaliti koga / užaliti čast, ponos koga prizadeti
// z nevljudnostjo, nespoštljivostjo povzročiti čustveno prizadetost koga: tako govorjenje, ravnanje bi vsakogar užalilo
2. zastar. užalostiti: njegova nesreča je užalila tudi sosede; užalila se je, ker ga ni bilo / srce se mu je užalilo
- užalíti se in užáliti se nar. primorsko
postati užaljen: tako nevljudno so mu povedali, da se je užalil; ponosen je, zato se hitro užali / saj se ne boste užalili, če povem naravnost
● zastar. užalilo se ji je in orosile so se ji oči postala je otožna, ganjena; zastar. užalilo se mu je po njih stožilo se mu je; zastar. užalilo se mu je, da ni shranil potrdila postalo mu je žal
- užáljen -a -o:
užaljen človek; biti, oditi užaljen; užaljen v svojih čustvih; užaljena čast; ekspr. užaljeno samoljubje / kot opravičilo ne bodite užaljeni, če vas nekaj vprašam; prisl.: užaljeno gledati, molčati
SSKJ²
užêjati -am dov. (ȇ)
povzročiti občutek potrebe po pijači: dolga pot jih je užejala
povzročiti občutek potrebe po pijači: dolga pot jih je užejala
- užêjati se
postati žejen: od vročine, pri delu se užejati
- užêjan -a -o:
užejan človek; ker je bil užejan, je izpil vse
● ekspr. užejana zemlja dežja, vlage zelo potrebna zemlja
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
užgáti užgèm dov., užgál (á ȅ) ekspr.
1. močno udariti: užgati fanta; užgati po hrbtu, ustih; užgati po konjih; užgati z bičem, s pestjo
// pog. začeti močno streljati: prislonil je puško in užgal / izza grmovja je užgal mitraljez; topovi so spet užgali po mestu
2. pog., navadno v zvezi z jo hitro oditi, zbežati: užgati jo proti domu; hotel jo je užgati čez plot
● ekspr. užgati pesem vneto, ognjevito zapeti
1. močno udariti: užgati fanta; užgati po hrbtu, ustih; užgati po konjih; užgati z bičem, s pestjo
// pog. začeti močno streljati: prislonil je puško in užgal / izza grmovja je užgal mitraljez; topovi so spet užgali po mestu
2. pog., navadno v zvezi z jo hitro oditi, zbežati: užgati jo proti domu; hotel jo je užgati čez plot
● ekspr. užgati pesem vneto, ognjevito zapeti
Pravopis
užgáti užgèm dov., nam. užgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) poud. koga/kaj ~ fanta |močno udariti|; poud. užgati po kom/čem ~ ~ konjih |močno udariti|; ~ ~ sovražniku |začeti močno streljati|
užgáti jo užgèm jo (á ȅ) knj. pog., poud. |hitro oditi, zbežati|
užgáti jo užgèm jo (á ȅ) knj. pog., poud. |hitro oditi, zbežati|
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1588
- 1589
- 1590
- 1591
- 1592
- 1593
- 1594
- ...
- 1795
- Naslednja »
Število zadetkov: 35882
Dostopnost