Zadetki iskanja
Smučanje
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
NESSJ
Urbanizem
Terminološka
Varovanec
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
SSKJ²
varováti -újem in várovati -ujem nedov.(á ȗ; á)
1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes varuje dom; mora ostati doma in varovati hišo / otoček zapira in varuje vhod v pristanišče / votlina jih je varovala pred dežjem, zastar. dežja; varovati gozd pred požarom / varovati soplezalca pri plezanju
// delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: fant je duševno prizadet in ga morajo varovati; varovati se bolezni, prepiha / varovati koga pred nesrečo, udarci / dlake varujejo žival pred mrazom / premaz varuje kovino pred rjo; okno je varovala železna mreža
// imeti v oskrbi, varstvu: pastir varuje čredo / varovati otroke
2. prizadevati si, da se kaj ohrani: mati je to posodo skrbno varovala / varovati premoženje / varovati red, samostojnost / varovati čast in poštenje hčere; varovati svoj ugled / varovati lepoto in čistost jezika; varovati skrivnost / z roko je varovala plamen sveče
3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, varuj se; varujte se ga
● zastar. varuj, da ga ne zadeneš glej, pazi; star. dve veliki skrinji sta varovali materino bogastvo v njih je bilo shranjeno; nar. varovati mrliča bedeti pri njem; zastar. delo ga je varovalo pri življenju ohranjalo; star. denarnico je skrbno varovala pazila nanjo; bog varuj povedati komu bogvaruj
♦ alp. varovati z uravnavanjem napetosti vrvi, na katero je navezan soplezalec, in z zadrževanjem vrvi pri njegovem morebitnem padcu preprečevati, da bi se soplezalec pri plezanju ponesrečil; pravn. varovati pravico ščititi pravico; šah. varovati kralja
1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes varuje dom; mora ostati doma in varovati hišo / otoček zapira in varuje vhod v pristanišče / votlina jih je varovala pred dežjem, zastar. dežja; varovati gozd pred požarom / varovati soplezalca pri plezanju
// delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: fant je duševno prizadet in ga morajo varovati; varovati se bolezni, prepiha / varovati koga pred nesrečo, udarci / dlake varujejo žival pred mrazom / premaz varuje kovino pred rjo; okno je varovala železna mreža
// imeti v oskrbi, varstvu: pastir varuje čredo / varovati otroke
2. prizadevati si, da se kaj ohrani: mati je to posodo skrbno varovala / varovati premoženje / varovati red, samostojnost / varovati čast in poštenje hčere; varovati svoj ugled / varovati lepoto in čistost jezika; varovati skrivnost / z roko je varovala plamen sveče
3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, varuj se; varujte se ga
● zastar. varuj, da ga ne zadeneš glej, pazi; star. dve veliki skrinji sta varovali materino bogastvo v njih je bilo shranjeno; nar. varovati mrliča bedeti pri njem; zastar. delo ga je varovalo pri življenju ohranjalo; star. denarnico je skrbno varovala pazila nanjo; bog varuj povedati komu bogvaruj
♦ alp. varovati z uravnavanjem napetosti vrvi, na katero je navezan soplezalec, in z zadrževanjem vrvi pri njegovem morebitnem padcu preprečevati, da bi se soplezalec pri plezanju ponesrečil; pravn. varovati pravico ščititi pravico; šah. varovati kralja
- varováti se, in várovati se
paziti se, izogibati se: varovati se slabe družbe; varuj se ga / varuj se prehitre sodbe
- varováje :
varovaje svoje koristi, je pomagal tudi drugim
- varujóč -a -e:
hoditi ves dan, varujoč si obraz pred žgočim soncem; varujoča plast
- varován in várovan -a -o:
varovane skrivnosti; slabo varovane črede
● varovan parkirni prostor parkirni prostor s paznikom; varovana pot po snežiščih zavarovana pot
Svetokriški
varovati -am/-ujem nedov. varovati, paziti: je sapovedal suoijm slushabnikom de vaſs imajo varvat nedol. ǀ zhlovek je ble dolshan resnizo varuat nedol., inu branit, kakor pak ſvoje blagu, inu shaze ǀ en ſam Angel Cherubin bi bil sadoſti uarvat nedol. de bi nemogal v' Paradish priti ǀ nar poprej varva 3. ed. de bi koprive, inu ternie neraslu ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi varua 3. ed., brani ǀ varie 3. ed. guant restargat ǀ zhe varuaio 3. mn. nyh dushe s'greham umadeshat ǀ varvaio 3. mn., de rihte negnuſne na miſo neprideio ǀ vari vel. 2. ed. Bug taziga ſijnu imejti ǀ Pozhaſi moj Mashnik, vari vel. 2. ed. de nebosh falil ǀ varime vel. 2. ed.+ Bug kaj takorshniga ſturiti ǀ variga vel. 2. ed.+ de te reve, inu boleſni ga nebodò umorile ǀ varvaj vel. 2. ed. de tega nenuznu nebosh sgubil ǀ varite vel. 2. mn. de ſe nebote slagali ǀ G: Bug naſs bo varval del. ed. m, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem lonam polonal varovati se varovati se, paziti se: Nej sadosti greha ſe varvat nedol. ǀ v'vſijh vishah pofliſsate ſe varuat nedol., de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ druſiga n'hozhe, ampak naſs opominat de biſe imeli dobru uaruat nedol. ǀ ſe varvam 1. ed. kar ie meni mogozhe, de Boshje sapuvidi neprelomim ǀ jest teh rezhij kar nar vezh je meni mogozhe ſe varuam 1. ed. ǀ ti ſe varvash 2. ed. teh shkodlivih shpish ǀ vender tiga ſe neanash, inu nevarvash +2. ed. ǀ inu vener tiga ſe neuaruash +2. ed. ǀ nej sadosti, de zhlovik greha ſe varva 3. ed. ǀ teh velikih grehou ſe varua 3. ed. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua +3. ed. ǀ ſe varvamo 1. mn. de G. Boga, inu naſhiga blishniga nereshalimo ǀ ſe varuaio 3. mn. de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali ǀ ſe varvaio 3. mn. de v'greh edn tiga drugiga neperpravio ǀ ſe varvajo 3. mn. de obenimu shkode ne ſturè ǀ Vari ſe vel. 2. ed. verna dusha de obilnost Miloſti Boshje nebò urshoh, de ti ſe bosh preusela ǀ variſe vel. 2. ed. tiga greha, od katiriga ſe je taku teshku reshit ǀ varishe vel. 2. ed. de nebosh spet greshil ǀ varimo ſe vel. 1. mn. tedaj milost Boshjo resdraſhit ǀ Varimoſe vel. 1. mn. tedaj greshne beſſede govorit ǀ varite ſe vel. 2. mn. tiga ſerda Boshiga ǀ Boga lubite, greha ſe varite vel. 2. mn., brumnu, inu pravizhnu shivite ǀ variteſe vel. 2. mn. greshnu shivèti ǀ varvaiteſe vel. 2. mn. de ne bote hudu vaſhimu blishnimu sturili ǀ vſyh pérloshnosti, katere bi bile mogle njega v'greh perpravit ſe je varval del. ed. m ǀ perloshoſti tiga greha ſe nej varvala del. ed. ž ǀ ſe je pred moshkimi pershoni skrivala, inu od nyh uarvala del. ed. ž ǀ de bi greha ſe varvali del. mn. m ǀ Paulus vaſs je opominal de bi ſe varuali del. mn. m Tvorjeno iz slovan. *va̋ra ← stvnem. giwāra ‛varnost’ ali wāra ‛zaščita’. Zapis varie in večina zapisov velelniških oblik izkazujejo po moderni vokalni redukciji nastale oblike iz váruje oz. váruj, várujmo, várujte.
Pravo
Urbanizem
SSKJ²
várstvo -a s (ȃ)
1. prizadevanje, skrb, da se odvrne nevarnost od koga: zaupati komu varstvo otroka / organizirati, urediti otroško varstvo / celodnevno varstvo; šol. žarg. šolsko varstvo bivanje učencev v šoli določen čas pred poukom ali po njem; podaljšano bivanje / izročiti konje hlapcu v varstvo
2. prizadevanje, skrb, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: dajati, nuditi komu varstvo / okrepiti policijsko, vojaško varstvo / vzeti koga pod svoje varstvo, v svoje varstvo / ekspr. zateči se v varstvo okopov, trdnjave / socialno varstvo družbene dejavnosti, s katerimi se posameznikom, družinam organizirano zagotavljajo ustrezne življenjske razmere; zdravstveno varstvo družbene dejavnosti, katerih namen je varovanje zdravja, zdravljenje prebivalstva; skupnost socialnega varstva; zavod za varstvo pri delu / varstvo osebnih podatkov onemogočanje zlorabe in posegov v posameznikovo zasebnost pri zbiranju, obdelovanju in hranjenju osebnih podatkov
3. prizadevanje, da se kaj ohrani: ukrepi za varstvo narave, okolja / varstvo morja pred onesnaževanjem / zavod za spomeniško varstvo / spomeniško varstvo je izdalo dovoljenje zavod, organ za spomeniško varstvo
● dati komu denar v varstvo da ga varuje, hrani; odpeljati obsojenca pod močnim varstvom močno zastraženega, da ne bi pobegnil ali da ga ne bi kdo rešil, napadel
♦ pravn. pravno varstvo ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja pred sodiščem ali drugim pravnim organom; zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, s katerim javni tožilec zahteva razveljavitev pravnomočne odločbe, s katero je prekršen zakon; začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
1. prizadevanje, skrb, da se odvrne nevarnost od koga: zaupati komu varstvo otroka / organizirati, urediti otroško varstvo / celodnevno varstvo; šol. žarg. šolsko varstvo bivanje učencev v šoli določen čas pred poukom ali po njem; podaljšano bivanje / izročiti konje hlapcu v varstvo
2. prizadevanje, skrb, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: dajati, nuditi komu varstvo / okrepiti policijsko, vojaško varstvo / vzeti koga pod svoje varstvo, v svoje varstvo / ekspr. zateči se v varstvo okopov, trdnjave / socialno varstvo družbene dejavnosti, s katerimi se posameznikom, družinam organizirano zagotavljajo ustrezne življenjske razmere; zdravstveno varstvo družbene dejavnosti, katerih namen je varovanje zdravja, zdravljenje prebivalstva; skupnost socialnega varstva; zavod za varstvo pri delu / varstvo osebnih podatkov onemogočanje zlorabe in posegov v posameznikovo zasebnost pri zbiranju, obdelovanju in hranjenju osebnih podatkov
3. prizadevanje, da se kaj ohrani: ukrepi za varstvo narave, okolja / varstvo morja pred onesnaževanjem / zavod za spomeniško varstvo / spomeniško varstvo je izdalo dovoljenje zavod, organ za spomeniško varstvo
● dati komu denar v varstvo da ga varuje, hrani; odpeljati obsojenca pod močnim varstvom močno zastraženega, da ne bi pobegnil ali da ga ne bi kdo rešil, napadel
♦ pravn. pravno varstvo ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja pred sodiščem ali drugim pravnim organom; zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, s katerim javni tožilec zahteva razveljavitev pravnomočne odločbe, s katero je prekršen zakon; začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
Pravo
Terminološka
Varstvo pacientov
Na našem anesteziološkem oddelku smo zasnovali Odbor za varnost bolnikov. Ker nismo prepričani, ali je pravilno uporabiti poimenovanje bolnik ali pacient , vas prosimo za pomoč. Angleški termin patient safety po načelih Svetovne zdravstvene organizacije označuje preprečevanje povzročanja škode za pacienta v postopku zdravljenja in zmanjšanje tveganja za nastanek nepotrebne škode pri zdravljenju.
Na našem anesteziološkem oddelku smo zasnovali Odbor za varnost bolnikov. Ker nismo prepričani, ali je pravilno uporabiti poimenovanje bolnik ali pacient , vas prosimo za pomoč. Angleški termin patient safety po načelih Svetovne zdravstvene organizacije označuje preprečevanje povzročanja škode za pacienta v postopku zdravljenja in zmanjšanje tveganja za nastanek nepotrebne škode pri zdravljenju.
SSKJ²
SSKJ²
varšavjánka -e ž (ȃ)
1. družabni ples v tričetrtinskem taktu, po izvoru iz Poljske: plesali so krakovjak in varšavjanko
2. mednarodna proletarska revolucionarna pesem s prvotnim refrenom: Naprej Varšava: zapeli so varšavjanko
1. družabni ples v tričetrtinskem taktu, po izvoru iz Poljske: plesali so krakovjak in varšavjanko
2. mednarodna proletarska revolucionarna pesem s prvotnim refrenom: Naprej Varšava: zapeli so varšavjanko
Geografija
Prekmurski
vàrvati tudi vàruvati tudi vàrüvati -rjem nedov.
1. varovati: Örizni; varvati, sztrá'siti KOJ 1833, 167; zapovedali ſzo nyim varvati návuke KŠ 1771, 391; I tô vero scsém varvati KAJ 1848, 4; treblo drügoga na krili varvati AIP 1876, br. 1, 6; mené csuva ino varje TF 1715, 21; i nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; Mené varje KŠ 1754, 86; Gda eden ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; ſtero csloveka lejko bráni, varje SIZ 1807, 8; Varje Krisztus szam czérkev KAJ 1848, 166; Koszminye mignyenic varje ocsi KAJ 1870, 31; Oni dühovje detzo, varjejo KŠ 1754, 94; ki poſzlüſajo rejcs Bo'zo, i varjejo jo KŠ 1771, 208; Bogh náz vari ABC 1725, A7a; I dnésnyi dén varui mene SM 1747, 64; naj bole vari tvoje ſzrczé KŠ 1754, 47; To dobro vari po Sz. Dühi KŠ 1771, 647; Vari me od grêha môcsi BRM 1823, 9; Vari me i na dale KM 1783, 6; Ino náſz od grejhov vari BKM 1789, 123; varuj náſz I od huda BKM 1789, 345; Varvaj me i denésnyi dén KOJ 1845, 48; Vari jezik od hüdoga TA 1848, 26; Ali záto bom je dönok varvao KAJ 1870, 6; Bogá proſziti, naj on náſz varje KŠ 1754, 174; Angele, naj varujo tve ſzluge SM 1747, 65; angyelom ſzvojim zapovej, naj te varjejo KŠ 1771, 176; Angyele, naj csloveka varjejo KMK 1780, 10; da bi ti nebi varvao düso mojo KŠ 1754, 225; Kaj ſzi me Od neſzrecse Varvao KŠ 1754, 245; diteti, stero szi ti varvao KOJ 1833, XIII; I ki ſzo je do naſega vrejmena varvali BKM 1789, 2
2. stražiti: I doli ſzedécsi varvali ſzo ga tam KŠ 1771, 95
vàrvati se -rjem se varovati se, paziti se: gda ſzam ſze vám varvati velo KŠ 1771, 53; po rêcsi vüszt tvoji sze varjem poti lüdomorczov TA 1848, 1; kak ſze Bogu ſzlüsi i greihov varuje SM 1747, 89; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; varuiſze SM 1747, 88; Záto vari ſze od vſzej vucsitelov KŠ 1771, 446; Vari ſze vſzáke jálnoſzti BRM 1823, 3; Varmo ſze záto od mrej'z peklénſzki KŠ 1754, 111; Od nyihovoga kvaſzá ſze varmo KŠ 1771, 53; Vidite ino ſze varte od ſzkopouſzti KŠ 1754, 62; varte ſze od piſzácsov KŠ 1771, 142; Varujte ſze da ne pregrsite SŠ 1796, 14; Varte ſze vſze grêsnoſzti BRM 1823, 5; nego naj ſze varjejo od bolvánom djánoga KŠ 1771, 409; Ali metülec varvao sze je tüdi KAJ 1870, 11; pod právdov ſzmo ſze varvali zaprti na vöro KŠ 1771, 563
vàrvavši -a -e varujoč: Da rêcs bo'zo zdr'zimo, i varvavsi z-radosztjov KAJ 1848, 137
1. varovati: Örizni; varvati, sztrá'siti KOJ 1833, 167; zapovedali ſzo nyim varvati návuke KŠ 1771, 391; I tô vero scsém varvati KAJ 1848, 4; treblo drügoga na krili varvati AIP 1876, br. 1, 6; mené csuva ino varje TF 1715, 21; i nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; Mené varje KŠ 1754, 86; Gda eden ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; ſtero csloveka lejko bráni, varje SIZ 1807, 8; Varje Krisztus szam czérkev KAJ 1848, 166; Koszminye mignyenic varje ocsi KAJ 1870, 31; Oni dühovje detzo, varjejo KŠ 1754, 94; ki poſzlüſajo rejcs Bo'zo, i varjejo jo KŠ 1771, 208; Bogh náz vari ABC 1725, A7a; I dnésnyi dén varui mene SM 1747, 64; naj bole vari tvoje ſzrczé KŠ 1754, 47; To dobro vari po Sz. Dühi KŠ 1771, 647; Vari me od grêha môcsi BRM 1823, 9; Vari me i na dale KM 1783, 6; Ino náſz od grejhov vari BKM 1789, 123; varuj náſz I od huda BKM 1789, 345; Varvaj me i denésnyi dén KOJ 1845, 48; Vari jezik od hüdoga TA 1848, 26; Ali záto bom je dönok varvao KAJ 1870, 6; Bogá proſziti, naj on náſz varje KŠ 1754, 174; Angele, naj varujo tve ſzluge SM 1747, 65; angyelom ſzvojim zapovej, naj te varjejo KŠ 1771, 176; Angyele, naj csloveka varjejo KMK 1780, 10; da bi ti nebi varvao düso mojo KŠ 1754, 225; Kaj ſzi me Od neſzrecse Varvao KŠ 1754, 245; diteti, stero szi ti varvao KOJ 1833, XIII; I ki ſzo je do naſega vrejmena varvali BKM 1789, 2
2. stražiti: I doli ſzedécsi varvali ſzo ga tam KŠ 1771, 95
vàrvati se -rjem se varovati se, paziti se: gda ſzam ſze vám varvati velo KŠ 1771, 53; po rêcsi vüszt tvoji sze varjem poti lüdomorczov TA 1848, 1; kak ſze Bogu ſzlüsi i greihov varuje SM 1747, 89; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; varuiſze SM 1747, 88; Záto vari ſze od vſzej vucsitelov KŠ 1771, 446; Vari ſze vſzáke jálnoſzti BRM 1823, 3; Varmo ſze záto od mrej'z peklénſzki KŠ 1754, 111; Od nyihovoga kvaſzá ſze varmo KŠ 1771, 53; Vidite ino ſze varte od ſzkopouſzti KŠ 1754, 62; varte ſze od piſzácsov KŠ 1771, 142; Varujte ſze da ne pregrsite SŠ 1796, 14; Varte ſze vſze grêsnoſzti BRM 1823, 5; nego naj ſze varjejo od bolvánom djánoga KŠ 1771, 409; Ali metülec varvao sze je tüdi KAJ 1870, 11; pod právdov ſzmo ſze varvali zaprti na vöro KŠ 1771, 563
vàrvavši -a -e varujoč: Da rêcs bo'zo zdr'zimo, i varvavsi z-radosztjov KAJ 1848, 137
SSKJ²
vás -í ž (ȃ)
navadno manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom: vas ima sto prebivalcev; vas leži ob reki; domača, rojstna vas; hribovska, zakotna vas; vas Vrhpolje; gospodarska poslopja v vasi / ribiška vas / hoditi po vasi / živeti na vasi / fantje na vasi pojejo na prostem v središču vasi; novica se je hitro razširila po vasi med prebivalci vasi; ekspr. vsa vas govori o tem vsi prebivalci vasi / globalna vas ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; ekspr. svetovna vas globalna vas
● iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. zakulisne igre so mu bile tedaj še deveta vas jih še ni poznal; šalj. Ljubljana je bila takrat še dolga vas majhno, provincialno mesto; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; knjiž. to so le Potemkinove vasi kar je narejeno, prikazano, da se ustvari lažen pozitiven vtis; ekspr. to je zame španska vas to mi je popolnoma neznano; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano
♦ geogr. gručasta, obcestna, središčna vas
navadno manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom: vas ima sto prebivalcev; vas leži ob reki; domača, rojstna vas; hribovska, zakotna vas; vas Vrhpolje; gospodarska poslopja v vasi / ribiška vas / hoditi po vasi / živeti na vasi / fantje na vasi pojejo na prostem v središču vasi; novica se je hitro razširila po vasi med prebivalci vasi; ekspr. vsa vas govori o tem vsi prebivalci vasi / globalna vas ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; ekspr. svetovna vas globalna vas
● iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. zakulisne igre so mu bile tedaj še deveta vas jih še ni poznal; šalj. Ljubljana je bila takrat še dolga vas majhno, provincialno mesto; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; knjiž. to so le Potemkinove vasi kar je narejeno, prikazano, da se ustvari lažen pozitiven vtis; ekspr. to je zame španska vas to mi je popolnoma neznano; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano
♦ geogr. gručasta, obcestna, središčna vas
Celotno geslo
Frazemi
vás Frazemi s sestavino vás:
devêta vás, hodíti v vás h kómu, íti v vás h kómu, kàj je za kóga/kómu špánska vás, Potémkinove vasí, špánska vás, tóje za kóga/kómu špánska vás
devêta vás, hodíti v vás h kómu, íti v vás h kómu, kàj je za kóga/kómu špánska vás, Potémkinove vasí, špánska vás, tóje za kóga/kómu špánska vás
Celotno geslo
Etimološki
vȃs vasȋ ž
Pleteršnik
vȃs, -ȋ, f. das Dorf; na vaseh, auf dem Lande, Cig.; — v vas iti, priti, zum Besuche gehen, kommen; po vasi priti, zum Besuche kommen, Polj., Idrija; fantje to noč niso ukali, na vasi so pa bili vsi (schwärmten im Dorfe herum), Erj. (Izb. sp.).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1596
- 1597
- 1598
- 1599
- 1600
- 1601
- 1602
- ...
- 1795
- Naslednja »
Število zadetkov: 35882
Dostopnost