vèč prisl. (ȅ)
1. izraža večjo količino ali mero; ant. manj:
a) s samostalnikom: imeti več časa; zahtevati več denarja kot drugi; govoriti z več ljudmi; imeti več škode kot koristi; srečati se po več kot desetih letih / podražiti za več kot sto odstotkov
b) z glagolom: več vedeti; zaslužiti sto evrov, za sto evrov več; plačal jim je več, kot so zahtevali; še pred nekaj leti je bilo sedanje mesto komaj kaj več kot vas / kot klic pri dražbi kdo da več; ekspr. hoče več in več zmeraj več / elipt. sod drži dvesto litrov, rajši več
2. izraža nedoločeno večje število, količino, mero: izgubiti več kosov; v nalogi je več napak / več stokrat; stavka več tisoč delavcev
3. ekspr., v zvezi s kot izraža
a) presežno stopnjo kake količine, mere: denarja ima več kot dovolj, več kot preveč
b) visoko stopnjo kake lastnosti: to je več kot neprijetno, zanimivo; razmere so več kot ugodne
4. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim / elipt. koliko naj prinesem? Čim več, tem bolje / kolikor bolje naredijo, toliko več denarja zahtevajo; več jih je, slabše delajo
5. v zvezi več ali manj izraža nedoločeno, ne preveliko mero ali stopnjo: v teh govoricah je več ali manj resnice; učenci so z več ali manj uspeha rešili naloge / škoda, da je ta tema v knjigi več ali manj naključno bolj ali manj
6. v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja: ne čakajte več, pojdite; zahvalil se je, da pomoči več ne potrebuje / tega ne smete več storiti / nikoli več se niso vrnili
● nar. nisem več sama (s seboj) sem noseča; ekspr. niti besedice več nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; pog. imate karto več pri kupovanju, preprodajanju zunaj blagajne imate vstopnico, ki je ne potrebujete, ki jo lahko prodate; to je razlog več, da ne odlašamo še en razlog; star. več potov se ozreti večkrat; ekspr. nič ne bo izvedela, še več, niti podvomila ne bo izraža dopolnjevanje, stopnjevanje povedanega; star. tam je bil pred več in več leti pred mnogo leti; neprav. o tem sem govoril z večimi ljudmi z več; stalo bo tisoč evrov, nekaj več ali manj približno; imamo samo še vrečo moke, nič več in nič manj natanko toliko; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj; več glav več ve; več oči več vidi; sam.: biti lačen po več; prim. največ, veliko
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
Pleteršnik
vèč, I. adv. mehr; — mehrere; več oči več vidi; z več ljudmi; po več krajih; — nič več; nikoli več; — vsega več (vsegaveč), immer mehr, desto mehr, vielmehr, Kremp.-M., C.; — II. conj. sondern: on me ne ljubi, več črti, C.; — več ako, außer wenn: neče biti kriv, več ako mu se dokaže, C.; ne plačam, več ako se mi dokaže, da sem dolžen, BlKr., Levst. (M.).
Prekmurski
vèč prisl.
1. več, izraža večjo količino, mero: a) s samostalnikom: katechiſmus, kſteromi ſzeje vecs nikeliko redov priverglo TF 1715, 9; i neiga vecs Bogouv SM 1747, 79; Nej je vucsenik vecs od vucsitela KŠ 1771, 185; Jeli je vecs Bo'sánſzki Perſon KMK 1780, 3; ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsicz BKM 1789, 2; Vecs od ednoga nigdár neszmi vö KOJ 1845, 9; kakti náj vecs vrejdnoga domorodcza KOJ 1848, 7; naj vecs szile nedela cslovek z zemle vzéti TA 1848, 9; sz-trávnikov vecs vozôv odpelano AI 1875, kaz. br. 8; Psi več plemenov májo AI 1878, 8; Vu ništeroj hiži je samo edna stanica, indri pa več BJ 1886, 7 b) z glagolom: Ka eſcſe vecs zapovidáva KŠ 1754, 66; nej je 'zitek vecs, liki hrána KŠ 1771, 20; ár me vecs te'sijo moji grejhi, liki vsze telovne boleznoszti KM 1783, 186; kaſzem cſinio, Cſiniti neſcsem vecs BKM 1789, 386; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7; Kâ od bundasa vecs nevês KAJ 1870, 10
2. izraža časovno omejitev: Vecs obrambe mi neimamo SM 1747, 86; dabi ti 'zivoucſi ne bi vecs ſzebi 'ziveli, nego tomi, ſteri KŠ 1754, 120; nigdár ſze vecs ztébe ſzád ne roudi na veke KŠ 1771, 69; Ne placste vecs nad menom SŠ 1796, 5; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo BRM 1823, 3; i nenáide sze zlocsasztnoszt nyegova nigdár vecs TA 1848, 9; po sterom nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Na maternom krili že več nesedim BJ 1886, 6
1. več, izraža večjo količino, mero: a) s samostalnikom: katechiſmus, kſteromi ſzeje vecs nikeliko redov priverglo TF 1715, 9; i neiga vecs Bogouv SM 1747, 79; Nej je vucsenik vecs od vucsitela KŠ 1771, 185; Jeli je vecs Bo'sánſzki Perſon KMK 1780, 3; ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsicz BKM 1789, 2; Vecs od ednoga nigdár neszmi vö KOJ 1845, 9; kakti náj vecs vrejdnoga domorodcza KOJ 1848, 7; naj vecs szile nedela cslovek z zemle vzéti TA 1848, 9; sz-trávnikov vecs vozôv odpelano AI 1875, kaz. br. 8; Psi več plemenov májo AI 1878, 8; Vu ništeroj hiži je samo edna stanica, indri pa več BJ 1886, 7 b) z glagolom: Ka eſcſe vecs zapovidáva KŠ 1754, 66; nej je 'zitek vecs, liki hrána KŠ 1771, 20; ár me vecs te'sijo moji grejhi, liki vsze telovne boleznoszti KM 1783, 186; kaſzem cſinio, Cſiniti neſcsem vecs BKM 1789, 386; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7; Kâ od bundasa vecs nevês KAJ 1870, 10
2. izraža časovno omejitev: Vecs obrambe mi neimamo SM 1747, 86; dabi ti 'zivoucſi ne bi vecs ſzebi 'ziveli, nego tomi, ſteri KŠ 1754, 120; nigdár ſze vecs ztébe ſzád ne roudi na veke KŠ 1771, 69; Ne placste vecs nad menom SŠ 1796, 5; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo BRM 1823, 3; i nenáide sze zlocsasztnoszt nyegova nigdár vecs TA 1848, 9; po sterom nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Na maternom krili že več nesedim BJ 1886, 6
Jezikovna
Večbesedni vezniki
Ali sta besedni zvezi tako kot je in tam kjer lahko večbesedna veznika in pisani brez vejice?
Jezikovna
Večdenotativnost imen in njihovo spreminjanje: »gospostvo Loka«, »loško gospostvo« in »Loški grad«
Odgovor oz. razlago svetovalnice v zvezi D/d-evinskim gospostvom sem že poznal, vendar jedro mojega vprašanja ostaja neodgovorjeno, zaradi česar sem se obrnil na vas.
Če sem vas prav razumel, razlagate uporabo velike oz. male začetnice glede na preteklo, tj. zgodovinsko rabo, zlasti zgodovinarjev. Ker je le-ta raznolika in mi ne daje odgovora, sem se tudi obrnil na vas. In vas prosim za odgovor, če je ta seveda mogoč, kakšna je norma pravilne rabe začetnice v besedni zvezi "Loško/loško gospostvo" z vidika jezikoslovne stroke danes?
Ob tem priznam, da za rabo z desnim prilastkom (G/gospostvo Škofja Loka) ali rabo na način besedne zveze Š/škofjeloško gospostvo doslej nisem vedel oz. zanju prvič slišim. Predvidevam, da gre za novejšo rabo, podobno kot se za sicer uveljavljeno zvezo Loški grad iz komercialnih nagibov dandanes pogosto uporablja zveza Škofjeloški grad.
Kot rečeno, vas prosim za strokovno utemeljitev pravilne rabe.
SSKJ²
véčen -čna -o prid. (ẹ̄)
1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / večna ljubezen, modrost v krščanstvu ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca
2. ki obstaja brez konca: nobena stvar na svetu ni večna / v krščanstvu: posmrtno večno trpljenje, veselje; duša ima večno življenje / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; večna luč naj mu sveti
3. katerega obstajanje traja časovno neomejeno in brez prekinitve: večno spreminjanje vsega, kar je / v pravljicah tam je večna pomlad / večni led, sneg led, sneg, ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr.: živeti v večnem strahu; biti v večnih denarnih težavah
4. veljaven in isti v vseh časih: večni zakoni narave; večna resnica; večna načela
5. nav. ekspr. ki traja do konca življenja, obstajanja koga: spominjati se koga z večno hvaležnostjo; obljubiti si večno ljubezen, zvestobo / sporazum o večnem prijateljstvu med državama / v osmrtnicah ohranili ga bomo v večnem spominu / ostati komu večni dolžnik
6. ekspr. ki se večkrat pojavlja in je neprijeten, zoprn: večni opomini, prepiri; večno čakanje
7. ekspr. ki dolgo, trajno ohranja svojo lastnost, dejavnost: on je večni nemirnež, nezadovoljnež; postal je njen večni spremljevalec / večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu; večni študent kdor dolgo časa študira; večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil; knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu / v povedni rabi: ti čevlji so večni nepričakovano dolgo ohranjajo svoje lastnosti, uporabnost; gore so večne
● ekspr. za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; vznes. leči k večnemu počitku umreti; vznes. položiti koga k večnemu počitku pokopati ga; vznes. spati večni sen biti mrtev; star. zvoniti večno luč avemarijo; šalj. lovec se je preselil v večna lovišča umrl; ekspr. večno mesto Rim; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti
♦ geogr. ločnica večnega snega; rel. večni ogenj pekel; večni sodnik Bog kot sodnik; Bog je večen Bog obstaja izven časa in je v vseh časih isti; večna kazen ali večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti; večna luč luč, ki neprestano gori pred tabernakljem; narediti večne zaobljube zaobljube za vse življenje; šah. večni šah šah, ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi
1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / večna ljubezen, modrost v krščanstvu ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca
2. ki obstaja brez konca: nobena stvar na svetu ni večna / v krščanstvu: posmrtno večno trpljenje, veselje; duša ima večno življenje / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; večna luč naj mu sveti
3. katerega obstajanje traja časovno neomejeno in brez prekinitve: večno spreminjanje vsega, kar je / v pravljicah tam je večna pomlad / večni led, sneg led, sneg, ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr.: živeti v večnem strahu; biti v večnih denarnih težavah
4. veljaven in isti v vseh časih: večni zakoni narave; večna resnica; večna načela
5. nav. ekspr. ki traja do konca življenja, obstajanja koga: spominjati se koga z večno hvaležnostjo; obljubiti si večno ljubezen, zvestobo / sporazum o večnem prijateljstvu med državama / v osmrtnicah ohranili ga bomo v večnem spominu / ostati komu večni dolžnik
6. ekspr. ki se večkrat pojavlja in je neprijeten, zoprn: večni opomini, prepiri; večno čakanje
7. ekspr. ki dolgo, trajno ohranja svojo lastnost, dejavnost: on je večni nemirnež, nezadovoljnež; postal je njen večni spremljevalec / večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu; večni študent kdor dolgo časa študira; večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil; knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu / v povedni rabi: ti čevlji so večni nepričakovano dolgo ohranjajo svoje lastnosti, uporabnost; gore so večne
● ekspr. za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; vznes. leči k večnemu počitku umreti; vznes. položiti koga k večnemu počitku pokopati ga; vznes. spati večni sen biti mrtev; star. zvoniti večno luč avemarijo; šalj. lovec se je preselil v večna lovišča umrl; ekspr. večno mesto Rim; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti
♦ geogr. ločnica večnega snega; rel. večni ogenj pekel; večni sodnik Bog kot sodnik; Bog je večen Bog obstaja izven časa in je v vseh časih isti; večna kazen ali večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti; večna luč luč, ki neprestano gori pred tabernakljem; narediti večne zaobljube zaobljube za vse življenje; šah. večni šah šah, ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi
- véčno prisl.:
večno dela, se jezi; biti večno nezadovoljen; večno zelena dolina; sam.: v življenju ni nič večnega; na večno se ne bo mogel skrivati večno; za večno oditi v tujino
Svetokriški
večen -čna prid. večen: ta ſmertni greh je vezhni im. ed. m dol. Saurashnik Boshy ǀ O moj Vezhni im. ed. m dol. Bug ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna im. ed. ž ſmert ǀ takrat naſha ſmert nebò ſmert, temuzh enu vezhnu im. ed. s shiveine, inu pozhitik ǀ ſe ne boyte G: Boga, inu tiga vezhniga rod. ed. m paklenskiga shpota ǀ pred G. Bugam ſilnu velike inu uezhniga nebeskiga rod. ed. m lona uredne rataio ǀ ſe najdeio v'veliki nevarnosti te vezhne rod. ed. ž ſmerti ǀ danaſs ſe je perkaſala ta lepa saria tiga vezhniga rod. ed. s sonza ǀ je imela suoj andohtlivi folk rejshit od sodbe vezhnjga rod. ed. s pogublejna ǀ k' vezhnimu daj. ed. m ſpominu ſò na en kamen ſturili tu huale vrednu djaine saresat ǀ tiga greshniga zhloveka k' vezhni daj. ed. ž ſmerti obſodi ǀ de bi yh k'vezhni daj. ed. ž paklenske martri obſodil ǀ pujde k' vezhnimu daj. ed. s veſſelju ǀ nje spuvid bi ij K'vezhnimu daj. ed. s fardamaniu shlushila ǀ Vy pak gnado mojo, kakor Iudash Iſhkariot h'vezhnimu daj. ed. s pogublejnu ſte obernili ǀ ſa lon prajmeio ta vezhni tož. ed. m dol. pozhitik ǀ de bi to vezhno tož. ed. ž krono ſi sashlushili ǀ v'to vezno tož. ed. ž marto obſodel ǀ k'sadnimu tu vezhnu tož. ed. s ſhiulejne doſesheio ǀ v'vezhnu tož. ed. s pogublejne pahneni ǀ G. Bug vaſs bo polonal s' tem vezhnem or. ed. m lonam ǀ on ſam nam samore pomagat, inu s' vezhnim or. ed. m lonam polonat ǀ aku vy s'vezhno or. ed. ž ſmertio bote sdaj vmerli ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno or. ed. ž shkodo Sposnal vni ſlushabnik Portugalskiga Kraila ǀ mislite, de leta pravizhni Bug bo vashe pregreshna della polonal s' tem nebeskim vezhnim or. ed. s veſſeljam ǀ Pitagorici pravio de Bug s'enim vezhnim or. ed. s malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm zhistim tij vezhni im. mn. m troshti ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo … koku veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile, inu reslushtale te Nebeſke, katere ſò popolnoma dobre, inu vezhne im. mn. ž ǀ sa volo teh vezhnih rod. mn. shtrajfing ǀ Jeſt hozhem tebi dati moje nebeske shaze, vezhne tož. mn. m troshte ǀ Ony ſe ſo podali lushtam tiga ſvejtà, inu meſsa, kateri yh nemorio naſitit, ampak v'te vezhne tož. mn. ž reve perpravit ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne tož. mn. ž grenkusti
Celotno geslo
Etimološki
večẹ̑r -a m
Prekmurski
večér -a m večer: Gda vecsér gratüje KŠ 1771, 53; Vecsér je grátalo AI 1875, kaz. br. 7; Vecsér je gráto AIN 1876, 9; nej li ſzamo veſzéloga vecséra nebi mogao zadobiti KŠ 1754, 225; sztrasno meszárjenye naprávi med nyimi od ütra do vecséra KOJ 1848, 9; Ah! mir mi daj do vécsara KAJ 1870, 12; do vécsari szi pa vszáki malo bolje premiszli AIP 1876, br. 7, 2; dán ſze je na Vecſér obrno SM 1747, 47; Na vecſér ſzo te doli zkri'za vzéli BKM 1789, 89; Proti vécsarom prizové ovcsár psza KAJ 1870, 139; Po večeráj povrže mesto AI 1878, 7
Vorenc
večer m, F5, corus, -ri, ena ſorta vezherniga vétra, kateri po leitu k'vezheru pihlá; vesper, -ris, vezhèr, mrák; vespera, -ae, vezhèr; vesperascit, ſe mrazhy, vezhèr perhaja; vespertinus hospes, en guſt, kateri na vèzher pride; prim. v'večer
Svetokriški
večer -a m večer: od jutra do vezhera rod. ed. shentuje, inu Preklina ǀ od jutra do vezkera rod. ed. je pijl ǀ kadar je velik mreſſ imaio pruti vezheru daj. ed. eno tizo vlovit ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru daj. ed. teh poſvetnyh oprauil ǀ po letei sdaizi ſe obernit K'uezheru daj. ed. teh poſuetnyh oprauil ǀ En vezher tož. ed. je bila na pleſs povablena
Celotno geslo
eSSKJ
večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer
- obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer
Prekmurski
večérja -e ž
1. večerja, obrok hrane: Caena Vecsérja KMS 1780, A7b; I gda je vecsérja vcsinyena bila KŠ 1771, 310; Od velike vecsérje KŠ 1771, 218; Pride kvecſérji Iudás jálni BKM 1789, 84; gda bi pa Herodes vecsérjo napravo KŠ 1771, 119; Napravili ſzo nyemi záto tam vecsérjo KŠ 1771, 306; I lübijo prejdnya ſzedala pri vecsérjaj KŠ 1771, 76
2. v zvezah: sveta večerja Kristuševa obhajilo, zakrament: poſzleidnyi tauje Vecſérja kriſtuſſeva TF 1715, 11; Kerſzt i vetsérja nyega SM 1747, 87; Drügo ſveſztvo, tou je, Kriſztuseva Vecsérja KŠ 1754, 6; Kriſztusova ſzvéta Vecsérja BRM 1823, VI; Szvéta vecsérja KAJ 1848, VI; gouſzt, vecſérje kriſtuſſeve TF 1715, 45; po vugodnom ſivlenyem ſzvéte Vecsérje SM 1747, 22; edno ſzveſztvo krſzta i ſz. Vecsérje KŠ 1754, 132; vu ſzlü'zbi vecsérje i Evangyelioma KŠ 1771, 21; kaibiſze kvecsérgyi Kriſtuſſevoi pripüſzto TF 1715, 48; Steri ſze tak morejo ktoj Vecsérji piſztiti KŠ 1754, 208; Ár ako gdo vecſérjo kriſtuſſevo nerazmi TF 1715, 48; Ka náſz na tou Vecsérjo nadigáva KŠ 1754, 212; Da nász na Vecsérjo vekivecsnoga 'sitka pripelas KM 1783, 59; Po ſzvétoi Vecsérji SM 1747, 50; Po Kriſztusevoj Vecsérji KŠ 1754, 237; On je vnougom meſzti Vu vecsérji nazaucsi BKM 1789, 10; Vu vecsérji je nazôcsi BRM 1823, 5; koteri zGoſzpodnovovo ſzvétov vecſérjov ſchéjo ſiveti TF 1715, 37; Pred ſzvétov Vecsérjov SM 1747, 49; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211;
skradnja večerja zadnja večerja: na ſzkrádnyoj Vecsérji KMK 1780, 51
1. večerja, obrok hrane: Caena Vecsérja KMS 1780, A7b; I gda je vecsérja vcsinyena bila KŠ 1771, 310; Od velike vecsérje KŠ 1771, 218; Pride kvecſérji Iudás jálni BKM 1789, 84; gda bi pa Herodes vecsérjo napravo KŠ 1771, 119; Napravili ſzo nyemi záto tam vecsérjo KŠ 1771, 306; I lübijo prejdnya ſzedala pri vecsérjaj KŠ 1771, 76
2. v zvezah: sveta večerja Kristuševa obhajilo, zakrament: poſzleidnyi tauje Vecſérja kriſtuſſeva TF 1715, 11; Kerſzt i vetsérja nyega SM 1747, 87; Drügo ſveſztvo, tou je, Kriſztuseva Vecsérja KŠ 1754, 6; Kriſztusova ſzvéta Vecsérja BRM 1823, VI; Szvéta vecsérja KAJ 1848, VI; gouſzt, vecſérje kriſtuſſeve TF 1715, 45; po vugodnom ſivlenyem ſzvéte Vecsérje SM 1747, 22; edno ſzveſztvo krſzta i ſz. Vecsérje KŠ 1754, 132; vu ſzlü'zbi vecsérje i Evangyelioma KŠ 1771, 21; kaibiſze kvecsérgyi Kriſtuſſevoi pripüſzto TF 1715, 48; Steri ſze tak morejo ktoj Vecsérji piſztiti KŠ 1754, 208; Ár ako gdo vecſérjo kriſtuſſevo nerazmi TF 1715, 48; Ka náſz na tou Vecsérjo nadigáva KŠ 1754, 212; Da nász na Vecsérjo vekivecsnoga 'sitka pripelas KM 1783, 59; Po ſzvétoi Vecsérji SM 1747, 50; Po Kriſztusevoj Vecsérji KŠ 1754, 237; On je vnougom meſzti Vu vecsérji nazaucsi BKM 1789, 10; Vu vecsérji je nazôcsi BRM 1823, 5; koteri zGoſzpodnovovo ſzvétov vecſérjov ſchéjo ſiveti TF 1715, 37; Pred ſzvétov Vecsérjov SM 1747, 49; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211;
skradnja večerja zadnja večerja: na ſzkrádnyoj Vecsérji KMK 1780, 51
Svetokriški
večerja -e ž večerja: taiſta ſama vezheria im. ed. je en million, duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala ǀ V' danashnim S. Evangeli govori Chriſtus od ene velike vezherie rod. ed. ǀ Ob tej uri te vezherje rod. ed. ǀ drugazhi ſe nemore k' vezhery daj. ed. Nebeski priti ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery daj. ed. Krajla Marcantona ǀ Perſianski Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery daj. ed. povabil, de taista je njega zhes en million Koshtala ǀ je bil povablen k' vezkery daj. ed. ǀ Chriſtuſu v' ſvoj hishi ſo ſtregle, inu vezherio tož. ed. dale ǀ en zhlovik je bil eno veliko vezherjo tož. ed. perpravil ǀ po vezhery mest. ed. je bil taku lazhen ǀ per njemu per vezhery mest. ed. oſtane ǀ Letu ſe je vidilu per tej parvi Sveti Vezheriy mest. ed. ǀ ti trebuh bugash, inu ſe per vezherij mest. ed. dobru najeish ǀ bodo jeidli per koſſili, inu per vezherj mest. ed. ǀ prèd koſsilom, inu prèd vezherio or. ed. dolgu molio ǀ vſe goſtarie, inu vezherie im. mn. ſe imaio skriti pred goſtario Ceſſaria Auguſta
SSKJ²
večérka -e ž (ẹ̄)
nar. vzhodno del popoldneva, ki je bližje večeru kot poldnevu: po poznem kosilu je bila večerka že kratka; vrniti se sredi večerke; bilo je na večerko
nar. vzhodno del popoldneva, ki je bližje večeru kot poldnevu: po poznem kosilu je bila večerka že kratka; vrniti se sredi večerke; bilo je na večerko
Prekmurski
večèrnice -ic ž mn. večernice, cerkveno opravilo: Vecsernye; vecsernicza KOJ 1833, 182; Po poldnévi se naslêdnye litanie ali večernice obslüžávajo BJ 1886, 70
Svetokriški
večernice -nic ž mn. večernice: proſſi h'Pridigi, inu k'ſvetem Vezhernizam daj. mn. (V, 75) ǀ Vzherej pò vezhernizah mest. mn. (III, 448) → večernica
Farmacija
Prekmurski
vèčfárti prisl. večkrat: K-szpouvedi idi vecsfárti KOJ 1845, 47; Za toga volo je vecsfárti Réde vküppouzvao KOJ 1848, 121; szo nasi Szlovenje vecsfárti po vecs mésnikaj navcseni bili KOJ (1914), 98
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1599
- 1600
- 1601
- 1602
- 1603
- 1604
- 1605
- ...
- 1795
- Naslednja »
Število zadetkov: 35882
Dostopnost