Katero poimenovanje je pravilno: Terska dolina ali Terske doline? Na spletu, v geograskih društvih, zgodovinskih zapisih ipd. je namreč najti obe varianti.
Zadetki iskanja
Jezikovna
V ednini ali množini: »Terska dolina« ali »Terske doline«?
SSKJ²
védnost -i ž (ẹ́)
1. dejstvo, da kdo kaj ve: vednost nalaga človeku tudi odgovornost; vednost, da še ni prepozno, ga pomirja; vednost o duševnih procesih / narediti brez vednosti, z vednostjo koga / pisar. v vednost: a) predsedniku b) članom
2. kar kdo ve: dlje pa naša vednost ne sega; po moji vednosti sosed nima več avtomobila / to trdim iz lastne vednosti
// kar se ve sploh: sodobna vednost ne daje opore za tako razlago; vednost o družbi se širi, poglablja
3. zastar. znanje: potrebna je dobra vednost nemškega jezika
4. zastar. veda1, znanost: ukvarjati se z geologijo in drugimi vednostmi; odkritja vednosti; umetnost in vednost / vremenska vednost vremenoslovje
1. dejstvo, da kdo kaj ve: vednost nalaga človeku tudi odgovornost; vednost, da še ni prepozno, ga pomirja; vednost o duševnih procesih / narediti brez vednosti, z vednostjo koga / pisar. v vednost: a) predsedniku b) članom
2. kar kdo ve: dlje pa naša vednost ne sega; po moji vednosti sosed nima več avtomobila / to trdim iz lastne vednosti
// kar se ve sploh: sodobna vednost ne daje opore za tako razlago; vednost o družbi se širi, poglablja
3. zastar. znanje: potrebna je dobra vednost nemškega jezika
4. zastar. veda1, znanost: ukvarjati se z geologijo in drugimi vednostmi; odkritja vednosti; umetnost in vednost / vremenska vednost vremenoslovje
SSKJ²
védomec tudi vedómec -mca m (ẹ́; ọ́) etn., po ljudskem verovanju
1. človek, ki mu je usojeno, da med spanjem zapušča telo in postane zli duh: zraščene obrvi ima, vedomec bo; vedomec mu pije kri; hlapec je z vedomci divjal vsako noč do zore; ta misel ga duši kot vedomec
2. duša pred krstom umrlega otroka, ki se prikazuje kot lučka: lučka je bila vedomec
1. človek, ki mu je usojeno, da med spanjem zapušča telo in postane zli duh: zraščene obrvi ima, vedomec bo; vedomec mu pije kri; hlapec je z vedomci divjal vsako noč do zore; ta misel ga duši kot vedomec
2. duša pred krstom umrlega otroka, ki se prikazuje kot lučka: lučka je bila vedomec
Vorenc
vedrija (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, claritas, claritudo, vedria, vedruſt [po Verant.20: Claritas, Klarheit heitere, Vedrina]
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
védro -a s
Pleteršnik
vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.-Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Goriška ok.-Erj. (Torb.).
Vorenc
SSKJ²
végati -am nedov. (ẹ́)
star. omahovati, pomišljati se: dolgo je vegal, naposled se je le odločil / vegati med odporom in poslušnostjo
star. omahovati, pomišljati se: dolgo je vegal, naposled se je le odločil / vegati med odporom in poslušnostjo
- végati se
1. postajati vegast, kriv: deske se na soncu vegajo
2. majati se, gugati se: pri hoji se vega / voz se vega po cesti
Celotno geslo
Etimološki
vẹ́gati -am nedov.
Pleteršnik
vẹ́gati 1., -am, vb. impf. 1) schwanken, nicht gerade stehen, nach einer Seite hin das Übergewicht haben, Z., Ip.-Mik., BlKr.; skleda vega, kadar ne stoji trdno, ker ima takšno dno, ki se ne dotika povsod svojega stališča, Lašče-Erj. (Torb.); vegati na dve strani, hin und her schwanken, Levst. (Zb. sp.); — tudi: v. se, C.; voz se vega po slabem potu, a tudi vinjen človek se vega, rekše, omahuje zdaj na to, zdaj na ono stran, Rihenberk-Erj. (Torb.); — ta stvar se še vega, t. j. ni še trdno določena, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) sich werfen (o deskah), Cig.
Botanika
Celotno geslo
eSSKJ
véha1 véhe samostalnik ženskega spola [véha]
ETIMOLOGIJA: iz vehati v pomenu ‛pihati’ ali iz ↑veha
- 2. priprava, s katero se odprtina soda zamaši tako, da preprečuje dostop kisika in omogoča izhod ogljikovega dioksida; SINONIMI: kipelna veha, iz živilstva vrelna veha
ETIMOLOGIJA: iz vehati v pomenu ‛pihati’ ali iz ↑veha
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Etimološki
vehemẹ̑nten -tna prid.
SSKJ²
veheméntnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. silovitost, ognjevitost: biti znan po svoji vehementnosti / vehementnost polemike
knjiž. silovitost, ognjevitost: biti znan po svoji vehementnosti / vehementnost polemike
Celotno geslo
Pohlin
Čebelarstvo
SSKJ²
vêja -e ž (ȇ)
1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin: veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje jablane; biti prost kot ptiček na veji; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / mreža iz vrbovih vej
2. vsak od manjših, navadno stranskih delov, enot, ki potekajo od česa glavnega: živec se cepi v dve veji; žilna veja / železniška prometna veja; pren. veje zarote segajo v druge države
3. navadno s prilastkom potomstvo v zaporednih generacijah: avstrijska veja habsburške dinastije / stranska veja (rodu) osebe, ki po rojstvu izhajajo iz skupnega prednika / sorodniki po materini, očetovi veji
4. navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: to znanstveno področje se deli v več vej; razvijati različne industrijske veje; specializirane veje medicine
● ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; knjiž. točiti pod vejo začasno točiti, prodajati domače vino; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten
♦ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa; lov. veja glavni del roga pri jelenu, na katerem so parožki
1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin: veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje jablane; biti prost kot ptiček na veji; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / mreža iz vrbovih vej
2. vsak od manjših, navadno stranskih delov, enot, ki potekajo od česa glavnega: živec se cepi v dve veji; žilna veja / železniška prometna veja; pren. veje zarote segajo v druge države
3. navadno s prilastkom potomstvo v zaporednih generacijah: avstrijska veja habsburške dinastije / stranska veja (rodu) osebe, ki po rojstvu izhajajo iz skupnega prednika / sorodniki po materini, očetovi veji
4. navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: to znanstveno področje se deli v več vej; razvijati različne industrijske veje; specializirane veje medicine
● ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; knjiž. točiti pod vejo začasno točiti, prodajati domače vino; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten
♦ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa; lov. veja glavni del roga pri jelenu, na katerem so parožki
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1602
- 1603
- 1604
- 1605
- 1606
- 1607
- 1608
- ...
- 1795
- Naslednja »
Število zadetkov: 35887
Dostopnost