Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
žoltárski -a -o prid. psalmski: Záto ti hválim z'zoltárszkim szpêvanyem za tvojo vernoszt TA 1848, 36; (knige) 'Zoltárſzke KŠ 1754, 2; Knige 'Zoltárszke. Szlovencsene po TA 1848, 1; I on Dávid veli vu knigaj 'Zoltárſzki KŠ 1771, 241
Celotno geslo Kostelski
žoltkica ► ˈžutkėca -e ž
SSKJ²
žoltovína -e [žou̯tovina] ž (í)
bot. rastlina z golimi ali le po robu dlakavimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih; barvilna košeničica: z žoltovino porasel travnik
SSKJ²
žonglêr -ja m (ȇ)
1. kdor zna z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak navadno več predmetov in jih loviti: nastop znanega žonglerja s kiji, krožniki; igra se z ljudmi kakor žongler z žogami; pren. besedni žongler
2. lit., v francoskem okolju, v srednjem veku pevec, igralec in akrobat, ki nastopa po sejmih, plemiških dvorcih: potujoči pevci in žonglerji
Celotno geslo Kostelski
žontar ► ˈžuːntar -ja m
Celotno geslo Etimološki
žọ̑rgati -am nedov.
Celotno geslo ePravopis
Žovnek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Žovneka samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad pri Braslovčah
IZGOVOR: [žôu̯nek], rodilnik [žôu̯neka]
BESEDOTVORJE: žovneški
Celotno geslo Frazemi
žŕd Frazemi s sestavino žŕd:
dólg kot žŕd, súh kot žŕd, visòk kot žŕd
Celotno geslo Etimološki
žȓd žrdȋ ž
Celotno geslo Etimološki
žrẹ̑b -a m
Pleteršnik
žrẹ̑b, m. das Los, Cig. (T.), C., nk.; — po drugih slov. jezikih.
Pleteršnik
žrẹ́bati, -am, vb. impf. losen, nk.; — po drugih slov. jezikih.
Celotno geslo Etimološki
žrebȅ -ẹ́ta s
Celotno geslo Etimološki
žrẹ̑c -a m
Celotno geslo Frazemi
žrêlo Frazemi s sestavino žrêlo:
lêvje žrêlo, pásti v lêvje žrêlo, podáti se v vólčje žrêlo, posláti kóga v vólčje žrêlo, ríniti v lêvje žrêlo, spúščati se v vólčje žrêlo, úpati si v lêvje žrêlo, v lêvjem žrêlu, vólčje žrêlo, znájti se v lêvjem žrêlu
Celotno geslo Etimološki
žrẹ́ti žrȅm nedov.
Vorenc
žreti nedov., F3, comeſsari, lebati, ſe goſtiti, pred koſſilam, po koſſilu, po vezherji ẛhréti; ligurire, dobru lebati, poṡhirati, ṡhreiti; vorare, ṡhréti
Celotno geslo Etimološki
žȓmlje -melj ž mn.
SSKJ²
žŕtev -tve ž (ȓ)
1. v različnih religijah žival, človek, ki se da, ponudi božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom: položiti žrtev na žrtvenik; sežgati, zaklati žrtev; žrtvovati žrtev / žgalna žrtev žgalni dar / obredna žrtev
// star. žrtvovanje, darovanje: v zgodovini verstev so znane različne oblike žrtev; opravljati žrtve bogovom / spravna žrtev spravna daritev
2. boleča odpoved čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: naša žrtev ni bila zaman; ne bojijo se žrtev, če je treba komu pomagati; to je žrtev, ki jo zahteva od vas čast; biti pripravljen na žrtev
// kar se da, čemur se odpove za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: uspeh je glede na žrtve majhen; gmotne žrtve / naš narod je dal, publ. doprinesel velike žrtve v boju za svobodo
♦ šah. črni ne sprejme ponujene žrtve belega kmeta
// kdor se odpove čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: biti žrtev po svoji, tuji volji; sprejeti vlogo žrtve / zmeraj se čuti žrtev; imeti se za žrtev
3. kdor je poškodovan, umre
a) zaradi napada, nasilja koga: morilec je pustil žrtev izkrvaveti; večina žrtev je bila ubita s strelom v hrbet; vojne žrtve; žrtev atentata, nasilja; imena, število žrtev
b) zaradi nepričakovanega, nepredvidenega dogajanja, pojava: v požaru je zgorela hiša, žrtev pa ni bilo / človeške žrtve; nesreča je zahtevala osem smrtnih žrtev
4. kdor propade, je deležen hudih posledic zaradi delovanja česa negativnega na njegovo telo: žrtev mamil, sevanja / žrtve Černobila
// kdor propade, je deležen hudih posledic zaradi nanj ne ozirajočega se negativnega ravnanja, dejanja koga drugega: otroci so pogosto žrtve alkoholizma staršev / žrtev razmer
5. ekspr. kdor propade, je deležen negativnih posledic zaradi česa, kar se zdi komu drugemu pomembno, vredno uveljaviti: žrtev kake ideologije; cele generacije so žrtve takega šolskega sistema
6. ekspr. oseba, na katero je usmerjeno kako negativno dejanje: žeparji so iskali svoje žrtve / biti žrtev dovtipov, posmeha; žrtev laži, spletk / pajek preži na svojo žrtev
● ekspr. največja žrtev zanj je, če mora zgodaj vstati najbolj neprijetno, težko; šalj. iskati žrtev, ki bi pomila posodo osebo, ki bi pomila posodo; šalj. profesor je odprl redovalnico in izbiral naslednjo žrtev naslednjega, ki bo vprašan; knjiž., ekspr. cerkev je postala žrtev granat cerkev so poškodovale, uničile granate; knjiž., ekspr. ponuditi v žrtev svoje življenje biti pripravljen umreti za kaj
SSKJ²
žuboréti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: reka, vodomet žubori; prijetno žuboreti / ekspr., z notranjim predmetom potoček žubori svojo pesem / ob robu vasi žubori izvir
// s prislovnim določilom žuboreč se premikati: rečica žubori po soteski / voda je žuborela v podstavljeno posodo žuboreč padala
2. ekspr. rahlo, lahkotno se slišati: iz radia je žuborela tiha glasba; od vsepovsod je žuborela človeška govorica
3. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ljudje so se sprehajali med stojnicami in žuboreli
// živahno, lahkotno se oglašati: v stari češnji so žuboreli ščinkavci
    žuborèč -éča -e:
    voda je žuboreč pljuskala ob breg; sedeti ob žuborečem potoku
Število zadetkov: 35877