Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
žùkavec -vca m novčič, denar majhne vrednosti: Eden 'zukavecz krivicsni po'zré KAJ 1848, 226; Nejli dvá vrábcza za eden 'zukavecz odávajo KŠ 1771, 33; vzéli ſzo vſzáki po 'zukavczi KŠ 1771, 65; I vütro vöidoucſi vo vr'ze dvá 'zukavcza KŠ 1771, 204; ki nyemi je du'zen bio ſztou 'zukavczov KŠ 1771, 60
Celotno geslo Kostelski
žukva ► ˈžuːkva -e ž
Celotno geslo eSSKJ
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]
    1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
    2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
    3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih
      3.1. ekspresivno jesti sploh
    4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
Pleteršnik
žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — (pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče-Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — trinken (zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
Celotno geslo Frazemi
žúlj Frazemi s sestavino žúlj:
dobíti žúlje na zádnjici, dobívati žúlje na ríti, pásti se ob žúljih kóga, redíti se od žúljev kóga, s krvávimi žúlji, stopíti kómu na žúlj, užívati žúlje kóga, živéti od tújih žúljev
SSKJ²
žúpa2 -e ž (ú)
1. nižje pog. juha: naliti, srebati župo; redka, vroča župa / goveja, krompirjeva župa
● ekspr. ta pa ni po (prežgani) župi priplaval je bister, prebrisan
2. nar. sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja; mošt
SSKJ²
župánčičevski -a -o prid.(ȃ)
tak kot pri Župančiču: župančičevski ritem; župančičevski zanos
    župánčičevsko prisl.:
    izražati se (po) župančičevsko
Celotno geslo Etimološki
žúriti se -im se nedov.
SSKJ²
žúrka -e ž (ȗ) pog.
1. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v večernem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabava: žurka se je zavlekla do šeste zjutraj; pospravljati po študentski žurki; novoletna žurka / povabiti na žurko za rojstni dan domačo zabavo
2. dogajanje, pri katerem se udeleženci zabavajo: glasbena skupina zna narediti žurko
Prekmurski
Žùža -e ž Žuža, Suzana: vassa csi 'Su'sa, naj nam bou nas pomocsnik SIZ 1807, 4; Vértes Jánossa cséri dévojke 'Su'se SIZ 1807, 13; edno dévojko po iméni 'Su'so SIZ 1807, 5
Celotno geslo eSSKJ
žúžek žúžka samostalnik moškega spola [žúžək]
    žuželka, zlasti hrošč
STALNE ZVEZE: črni žitni žužek
ETIMOLOGIJA: iz žuža ‛majhen, črn hrošč, lesni črv’ iz žužati ‛brenčati, oglašati se z žuž’ - več ...
Celotno geslo Sinonimni
žužélka -e ž
majhna žival s členjenim telesom, tremi pari členastih nog in navadno krili, tipalkamipojmovnik
SINONIMI:
otr. biba, knj.izroč. insekt, ekspr. kukec
SSKJ²
žúžlja -e ž (ȗ)
1. ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: veljal je za žužljo
2. nar. gorenjsko točilnica žganja: pije po vseh žužljah
Pleteršnik
žváriti, -im, vb. impf. schwer kauen (= po ustih valjati pa ne moči razžvečiti), Polj.
Celotno geslo Etimološki
žvárovina -e ž
Celotno geslo Etimološki
žvẹ́čiti -ēčim nedov.
Farmacija
žvečljíva kápsula -e -e ž
Celotno geslo Kostelski
žvek ► žvêk -a m
Celotno geslo Kostelski
žvekast ► žvềkast prid.
SSKJ²
žvènk1 žvénka in žvênka m (ȅ ẹ́, é)
1. oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: slišati tanke žvenke; šipa se je z žvenkom razletela
// žvenketanje: oddaljen žvenk kladiv; žvenk kovancev
2. nav. ed., ekspr. denar: popival je, dokler je bilo kaj žvenka; imeti dosti žvenka in cvenka
● kosa ima pravi žvenk glas ob udarcu po njej kaže na dobro kvaliteto
Število zadetkov: 35877