Butična pivovarna, butično pivo
Zanimata me slovenska ustreznika za angleška termina craft brewery in craft beer . Prvi označuje navadno majhno pivovarno, ki je neodvisna od multinacionalk in vari pivo po tradicionalnih ali inovativnih postopkih, pri čemer je poseben poudarek na kakovosti. Drugi pa označuje pivo, ki je proizvedeno v takšni pivovarni. Za termin craft beer sem v slovenščini zasledila ustreznike craft pivo oz. kraft pivo , torej domnevam, da bi za termin craft brewery lahko uporabili ustreznik craft pivovarna oz. kraft pivovarna . Za tovrstne pivovarne se včasih uporablja tudi izraz kraft varilnica , a menim, da to nista popolna sinonima, saj varilnica predstavlja le del pivovarne . Bi morda z ustreznikom artizanalno pivo (iz italijanščine artigianale ) za craft beer šli predaleč? Kaj svetujete?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Kuhalna plošča, kuhalnik, kuhalna cona, kuhališče
Ker v našem podjetju ustvarjamo novo bazo podatkov v informacijskem sistemu, iz katerega se ti podatki črpajo za proizvodnjo in prodajo gospodinjskih aparatov ter dobavo sestavnih delov in njihovo distribucijo, bi radi uporabili enotno terminologijo za posamezne kuhalne aparate in njihove sestavne dele. Sodelavci v razvoju, prodaji, marketingu in standardizaciji se ne moremo uskladiti glede termina, ki označuje napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (ang. hob ). V rabi se pojavljata dva termina – kuhalna plošča in kuhališče –, kar ustvarja zmedo. Poleg tega se kuhališče uporablja tudi za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kuhalnik (ang. cooker ) – uporablja se tudi namizni kuhalnik (ang. table cooker ) – označuje manjšo prenosno napravo z elementi za upravljanje z različnimi viri napajanja. S kuhalno ploščo in kuhalnikom je povezan tudi termin kuhalna cona (ang. cooking zone ), ki označuje del kuhališča , ki se segreva in na katerega se postavi posoda. Za isti pojem se uporablja tudi kuhalno mesto , kuhalno območje , kuhalno polje in tudi kuhališče . Kuhališče se torej uporablja za tri pojme – napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (sinonim kuhalna plošča ), za del celotne gornje površine kuhalne plošče ali kuhalnika , ki se segreva in na katerega se postavi posoda (sinonim kuhalna cona ), in za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kakšno je vaše mnenje glede teh poimenovanj?
Ker v našem podjetju ustvarjamo novo bazo podatkov v informacijskem sistemu, iz katerega se ti podatki črpajo za proizvodnjo in prodajo gospodinjskih aparatov ter dobavo sestavnih delov in njihovo distribucijo, bi radi uporabili enotno terminologijo za posamezne kuhalne aparate in njihove sestavne dele. Sodelavci v razvoju, prodaji, marketingu in standardizaciji se ne moremo uskladiti glede termina, ki označuje napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (ang. hob ). V rabi se pojavljata dva termina – kuhalna plošča in kuhališče –, kar ustvarja zmedo. Poleg tega se kuhališče uporablja tudi za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kuhalnik (ang. cooker ) – uporablja se tudi namizni kuhalnik (ang. table cooker ) – označuje manjšo prenosno napravo z elementi za upravljanje z različnimi viri napajanja. S kuhalno ploščo in kuhalnikom je povezan tudi termin kuhalna cona (ang. cooking zone ), ki označuje del kuhališča , ki se segreva in na katerega se postavi posoda. Za isti pojem se uporablja tudi kuhalno mesto , kuhalno območje , kuhalno polje in tudi kuhališče . Kuhališče se torej uporablja za tri pojme – napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (sinonim kuhalna plošča ), za del celotne gornje površine kuhalne plošče ali kuhalnika , ki se segreva in na katerega se postavi posoda (sinonim kuhalna cona ), in za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kakšno je vaše mnenje glede teh poimenovanj?
Terminološka
Omejevanje socialnih stikov
Zanima nas, kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin social distancing , ki označuje celoto ukrepov, ki jih sprejmejo pristojne osebe, da se ustavi oz. upočasni širjenje močno nalezljive bolezni. Pogovarjali smo se o različnih slovenskih poimenovanjih – razstikanju , socialnem distanciranju , družbenem oddaljevanju, omejevanju socialnih stikov in omejevanju družbenih stikov .
Zanima nas, kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin social distancing , ki označuje celoto ukrepov, ki jih sprejmejo pristojne osebe, da se ustavi oz. upočasni širjenje močno nalezljive bolezni. Pogovarjali smo se o različnih slovenskih poimenovanjih – razstikanju , socialnem distanciranju , družbenem oddaljevanju, omejevanju socialnih stikov in omejevanju družbenih stikov .
Terminološka
Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje
V Uradu vlade za komuniciranje se v zadnjih mesecih ukvarjamo z dezinformacijami oziroma FIMI . To je kratica, tvorjena iz angleškega termina foreign information manipulation and interference , ki označuje vmešavanje iz tujine, pri katerem tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali zunaj ozemlja matične države. Ugotovili smo, da za to področje v rabi še ni slovenskih poimenovanj. Poleg različnih slovenskih poimenovanj za FIMI – pojavljajo se manipuliranje informacij in vmešavanje od zunaj , tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje , zunanje informacijske manipulacije , zunanje informacijsko manipulativno vmešavanje – obstajata še dva angleška termina, ki nimata slovenskih ustreznikov, in sicer misinformation in malinformation . Prvi termin označuje napačne ali zavajajoče informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa še vedno lahko povzročijo škodo, drugi termin pa informacije, ki temeljijo na resnici, vendar so vzete iz konteksta in pogosto napihnjene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive. Za misinformation smo razmišljali o poimenovanju nenamerna napačna informacija ali zavajajoča informacija , za malinformation pa o poimenovanju malinformacija . Za disinformation se uporablja dezinformacija , ki označuje dokazljivo lažno ali zavajajočo informacijo, ki je ustvarjena z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in lahko povzroči javno škodo.
V Uradu vlade za komuniciranje se v zadnjih mesecih ukvarjamo z dezinformacijami oziroma FIMI . To je kratica, tvorjena iz angleškega termina foreign information manipulation and interference , ki označuje vmešavanje iz tujine, pri katerem tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali zunaj ozemlja matične države. Ugotovili smo, da za to področje v rabi še ni slovenskih poimenovanj. Poleg različnih slovenskih poimenovanj za FIMI – pojavljajo se manipuliranje informacij in vmešavanje od zunaj , tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje , zunanje informacijske manipulacije , zunanje informacijsko manipulativno vmešavanje – obstajata še dva angleška termina, ki nimata slovenskih ustreznikov, in sicer misinformation in malinformation . Prvi termin označuje napačne ali zavajajoče informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa še vedno lahko povzročijo škodo, drugi termin pa informacije, ki temeljijo na resnici, vendar so vzete iz konteksta in pogosto napihnjene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive. Za misinformation smo razmišljali o poimenovanju nenamerna napačna informacija ali zavajajoča informacija , za malinformation pa o poimenovanju malinformacija . Za disinformation se uporablja dezinformacija , ki označuje dokazljivo lažno ali zavajajočo informacijo, ki je ustvarjena z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in lahko povzroči javno škodo.
Terminološka
Vseživljenjska karierna orientacija
Prosim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu 2001 pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).
Prosim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu 2001 pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).
Terminološka
Hi-kvadrat test
Zanima me ustrezna oblika termina test hi-kvadrat , ki na področju statistike označuje metodo za preverjanje soodvisnosti dveh spremenljivk ali za preverjanje porazdelitve spremenljivke, če je le-ta v skladu s predpostavko. Ali je ustrezen termin test hi-kvadrat , test hi-kvadrata , preizkus hi-kvadrat , kot predlaga Slovenski medicinski slovar, ali morda hi-kvadrat test , kot je splošno razširjeno po spletu in kot predlaga Statistični terminološki slovar ?
Zanima me ustrezna oblika termina test hi-kvadrat , ki na področju statistike označuje metodo za preverjanje soodvisnosti dveh spremenljivk ali za preverjanje porazdelitve spremenljivke, če je le-ta v skladu s predpostavko. Ali je ustrezen termin test hi-kvadrat , test hi-kvadrata , preizkus hi-kvadrat , kot predlaga Slovenski medicinski slovar, ali morda hi-kvadrat test , kot je splošno razširjeno po spletu in kot predlaga Statistični terminološki slovar ?
Terminološka
Informacijska točka
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin focal point, ki v Konvenciji o pravicah invalidov označuje vladno telo, pristojno za zadeve, ki se nanašajo na izvajanje te konvencije. V slovenski različici konvencije je za focal point uporabljena zveza organ za stike . V besedilih se pojavlja tudi fokalna točka . Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin focal point, ki v Konvenciji o pravicah invalidov označuje vladno telo, pristojno za zadeve, ki se nanašajo na izvajanje te konvencije. V slovenski različici konvencije je za focal point uporabljena zveza organ za stike . V besedilih se pojavlja tudi fokalna točka . Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Terminološka
Interpretator narave
Zanima me, kako poimenovati osebo, ki vodi v naravi in krajini ter jo zna razložiti ali interpretirati na način, da ljudje odidejo domov z doživetjem. Predlagala sem npr. poimenovanje vodnik v naravi in krajini , vendar so me opozorili, da bi bilo bolje razmišljati v smeri terminov razlagalec ali pojasnjevalec . Razmišljala sem tudi o poimenovanju doživljajski vodnik . V terminologiji sicer poznamo turističnega vodnika , gorskega vodnika , planinskega vodnika , gozdnega pedagoga in interpretatorja narave . V nemščini pojem označuje Natur- und Landschaftsführer , v angleščini pa nature guide .
Zanima me, kako poimenovati osebo, ki vodi v naravi in krajini ter jo zna razložiti ali interpretirati na način, da ljudje odidejo domov z doživetjem. Predlagala sem npr. poimenovanje vodnik v naravi in krajini , vendar so me opozorili, da bi bilo bolje razmišljati v smeri terminov razlagalec ali pojasnjevalec . Razmišljala sem tudi o poimenovanju doživljajski vodnik . V terminologiji sicer poznamo turističnega vodnika , gorskega vodnika , planinskega vodnika , gozdnega pedagoga in interpretatorja narave . V nemščini pojem označuje Natur- und Landschaftsführer , v angleščini pa nature guide .
Terminološka
Kibernetska varnost
Kateri slovenski termin je primernejši kot ustreznik angleškega termina cyber security , ki označuje aktivnosti za zaščito računalnikov, računalniških omrežij, strojne in programske opreme: kibernetska varnost, kibervarnost ali spletna varnost ?
Kateri slovenski termin je primernejši kot ustreznik angleškega termina cyber security , ki označuje aktivnosti za zaščito računalnikov, računalniških omrežij, strojne in programske opreme: kibernetska varnost, kibervarnost ali spletna varnost ?
Terminološka
Nevadbena termogeneza
Zanima me, kako naj poslovenim angleško kratico NEAT ( non-exercise activity thermogenesis ), ki označuje energijo, ki jo človek porabi pri vsakodnevnih opravilih, kot so npr. hišna opravila, hoja po stanovanju itd. Gre torej za energijo, ki jo posameznik porabi brez ukvarjanja z načrtovano telesno aktivnostjo. Kateri slovenski ustreznik predlagate?
Zanima me, kako naj poslovenim angleško kratico NEAT ( non-exercise activity thermogenesis ), ki označuje energijo, ki jo človek porabi pri vsakodnevnih opravilih, kot so npr. hišna opravila, hoja po stanovanju itd. Gre torej za energijo, ki jo posameznik porabi brez ukvarjanja z načrtovano telesno aktivnostjo. Kateri slovenski ustreznik predlagate?
Terminološka
Notranje naročilo
Zanima me, kateri slovenski termin naj uporabim namesto citatne oblike naročilo in house , ki označuje vrsto naročanja, pri katerem lahko javna ustanova pod zakonsko določenimi pogoji naroči blago ali storitev pri notranjem ponudniku, tako da ji ni treba iskati ponudnika na trgu in da ji ni treba upoštevati pravil javnega naročanja.
Zanima me, kateri slovenski termin naj uporabim namesto citatne oblike naročilo in house , ki označuje vrsto naročanja, pri katerem lahko javna ustanova pod zakonsko določenimi pogoji naroči blago ali storitev pri notranjem ponudniku, tako da ji ni treba iskati ponudnika na trgu in da ji ni treba upoštevati pravil javnega naročanja.
Terminološka
Referenčni koordinatni sistem
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Terminološka
Skrle
Na zagovoru diplomske naloge je prišlo do zadrege pri uporabi terminov skrile oz. skrle . Po SSKJ2 naj bi bila oblika skrile edina knjižna oblika termina za poimenovanje vseh kamnitih kritin, tako tistih na Gorenjskem iz skrilavca kot onih s Krasa, ki so iz debelejših plošč apnenca. Nasprotno pa eden izmed specializiranih slovarjev jasno razlikuje med skrilami , ki so iz skrilavca, in skrlami , ki so iz apnenca. Skril in apnenec namreč nista isto: skril je metamorfna kamnina, medtem ko je apnenec sedimentna. Zaradi SSKJ2 in tudi zaradi mnenja enega od strokovnjakov sem v diplomski nalogi uporabil termin skrile , na zagovoru pa je bil ta termin označen kot napačen, pravilen termin naj bi bil skrle , saj sem pisal o ploščah apnenca, ki so značilne za Kras. Zanima me, katera oblika termina je torej pravilna.
Na zagovoru diplomske naloge je prišlo do zadrege pri uporabi terminov skrile oz. skrle . Po SSKJ2 naj bi bila oblika skrile edina knjižna oblika termina za poimenovanje vseh kamnitih kritin, tako tistih na Gorenjskem iz skrilavca kot onih s Krasa, ki so iz debelejših plošč apnenca. Nasprotno pa eden izmed specializiranih slovarjev jasno razlikuje med skrilami , ki so iz skrilavca, in skrlami , ki so iz apnenca. Skril in apnenec namreč nista isto: skril je metamorfna kamnina, medtem ko je apnenec sedimentna. Zaradi SSKJ2 in tudi zaradi mnenja enega od strokovnjakov sem v diplomski nalogi uporabil termin skrile , na zagovoru pa je bil ta termin označen kot napačen, pravilen termin naj bi bil skrle , saj sem pisal o ploščah apnenca, ki so značilne za Kras. Zanima me, katera oblika termina je torej pravilna.
Terminološka
Starejša oseba
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
Terminološka
Študija
V naravoslovju in vedah o življenju opravljamo bolj ali manj obsežne raziskave , od diplomskih nalog do celovitih razlag dogajanj v naravi. Pri tem vse pogosteje opažam, da se kot sopomenka za raziskavo pojavlja izraz študija , a menim, da gre za nekritično prevajanje iz angleškega izraza study . SSKJ2 je glede izraza študija dokaj splošen ('krajše znanstveno delo'), primeri, ki so navedeni, pa so pretežno s področja družboslovja. Zanima me, ali je v naravoslovju po vašem mnenju pomen izrazov študija in raziskava enak oz. kako ustrezen je izraz študija za raziskave , ki vključujejo eksperimentalno delo in temeljijo na preverjanju hipotez.
V naravoslovju in vedah o življenju opravljamo bolj ali manj obsežne raziskave , od diplomskih nalog do celovitih razlag dogajanj v naravi. Pri tem vse pogosteje opažam, da se kot sopomenka za raziskavo pojavlja izraz študija , a menim, da gre za nekritično prevajanje iz angleškega izraza study . SSKJ2 je glede izraza študija dokaj splošen ('krajše znanstveno delo'), primeri, ki so navedeni, pa so pretežno s področja družboslovja. Zanima me, ali je v naravoslovju po vašem mnenju pomen izrazov študija in raziskava enak oz. kako ustrezen je izraz študija za raziskave , ki vključujejo eksperimentalno delo in temeljijo na preverjanju hipotez.
Terminološka
Tekoča identiteta
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta . Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta , za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd. Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta . Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta , za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd. Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?
Terminološka
Timbilding
Zanima nas, kako bi poslovenili termin team building , ki se večinoma rabi kar v citatni (angleški) obliki. Gre za izgradnjo timov – po prvi fazi oblikovanja delovne skupine, ko je treba podpreti soustvarjanje, timsko kohezivnost in povezanost. Glavni namen tovrstnih dogodkov je torej vzpostavitev učinkovitejšega timskega dela v organizacijah, značilno zanje pa je tudi to, da praviloma potekajo izven delovnega okolja. Že uporabljene slovenske variante so npr. jačanje tima , izgradnja tima , poglabljanje timskega sodelovanja .
Zanima nas, kako bi poslovenili termin team building , ki se večinoma rabi kar v citatni (angleški) obliki. Gre za izgradnjo timov – po prvi fazi oblikovanja delovne skupine, ko je treba podpreti soustvarjanje, timsko kohezivnost in povezanost. Glavni namen tovrstnih dogodkov je torej vzpostavitev učinkovitejšega timskega dela v organizacijah, značilno zanje pa je tudi to, da praviloma potekajo izven delovnega okolja. Že uporabljene slovenske variante so npr. jačanje tima , izgradnja tima , poglabljanje timskega sodelovanja .
Terminološka
Trojni izid
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin triple bottom line , ki na področju ekonomije označuje model za ocenjevanje podjetij, pri katerem se poleg finančnih vidikov upošteva še vpliv podjetja na družbo in okolje. Na spletu lahko najdemo naslednje ustreznike: trojni izid , trojni dobiček in podjetja, ki namenjajo enako pozornost ljudem, dobičku in planetu . Morda bi bil boljši ustreznik trije končni rezultati . Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin triple bottom line , ki na področju ekonomije označuje model za ocenjevanje podjetij, pri katerem se poleg finančnih vidikov upošteva še vpliv podjetja na družbo in okolje. Na spletu lahko najdemo naslednje ustreznike: trojni izid , trojni dobiček in podjetja, ki namenjajo enako pozornost ljudem, dobičku in planetu . Morda bi bil boljši ustreznik trije končni rezultati . Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Terminološka
Uporabna fizika
Na Fakulteti za matematiko in fiziko bi želeli trenutno ime visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Fizikalna merilna tehnika spremeniti v Aplikativna fizika . Dosedanje ime študijskega programa ne povzame v celoti vsebine študijskega programa. V razpravi med izvajalci študijskega programa in v pogovorih z zainteresiranimi predstavniki iz gospodarstva smo prišli do zaključka, da so se vsebine, ki jih študijski program obravnava, in način obravnavanja teh vsebin z leti postopno spremenili in posodobili. Skladno s posodobitvami smo za program izbrali poimenovanje Aplikativna fizika (ang. Applied Physics ), ki bolje povzame obravnavane vsebine ter znanje in kompetence, ki jih študenti pridobijo. Predlog za spremembo smo vložili v obravnavo in v potrditev na ustrezni organ univerze, ki spremembe imena ni potrdil, ampak je predlagal razmislek o uporabi slovenskega pridevnika uporabni namesto tujke aplikativni . Študijski programi, v imenu katerih je uporabljen pridevnik aplikativni , že obstajajo, npr. visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FE UL: Aplikativna elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FS UL: Strojništvo – Projektno aplikativni program . Gre za uveljavljen strokovni izraz na visokošolskem področju ter področju raziskav in razvoja. Pridevnika ne bi želeli zamenjati s predlaganim slovenskim uporabni . Poimenovanja s pridevnikom aplikativni so uporabljena v pravnih in drugih aktih, ki se nanašajo na visoko šolstvo, študijske programe in področje raziskovanja in razvoja, npr. v Zakonu o visokem šolstvu , Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov , Strategiji Univerze v Ljubljani 2012–2020 .
Na Fakulteti za matematiko in fiziko bi želeli trenutno ime visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Fizikalna merilna tehnika spremeniti v Aplikativna fizika . Dosedanje ime študijskega programa ne povzame v celoti vsebine študijskega programa. V razpravi med izvajalci študijskega programa in v pogovorih z zainteresiranimi predstavniki iz gospodarstva smo prišli do zaključka, da so se vsebine, ki jih študijski program obravnava, in način obravnavanja teh vsebin z leti postopno spremenili in posodobili. Skladno s posodobitvami smo za program izbrali poimenovanje Aplikativna fizika (ang. Applied Physics ), ki bolje povzame obravnavane vsebine ter znanje in kompetence, ki jih študenti pridobijo. Predlog za spremembo smo vložili v obravnavo in v potrditev na ustrezni organ univerze, ki spremembe imena ni potrdil, ampak je predlagal razmislek o uporabi slovenskega pridevnika uporabni namesto tujke aplikativni . Študijski programi, v imenu katerih je uporabljen pridevnik aplikativni , že obstajajo, npr. visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FE UL: Aplikativna elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FS UL: Strojništvo – Projektno aplikativni program . Gre za uveljavljen strokovni izraz na visokošolskem področju ter področju raziskav in razvoja. Pridevnika ne bi želeli zamenjati s predlaganim slovenskim uporabni . Poimenovanja s pridevnikom aplikativni so uporabljena v pravnih in drugih aktih, ki se nanašajo na visoko šolstvo, študijske programe in področje raziskovanja in razvoja, npr. v Zakonu o visokem šolstvu , Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov , Strategiji Univerze v Ljubljani 2012–2020 .
Terminološka
Vodenje
Za angleški termin leadership , ki na področju menedžmenta označuje usmerjanje sodelavcev in organizacijo delovnih procesov v podjetju, se v slovenščini poleg termina vodenje pojavlja tudi voditeljstvo , ki pa je po mojem mnenju neustrezen, saj je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'voditeljsko mesto, voditeljski položaj' in v 2. pomenu kot 'značilnost voditelja'. Da gre za neustrezen termin, potrjuje tudi Slovar izrazov s področja managementa in sorodnih področij, ki ta termin navaja kot neprimeren slovenski prevod. Dodaten argument je še besedotvorne narave. Pri obravnavanem pojmu gre namreč za to, da nekdo na formalnem ali neformalnem položaju z vplivanjem, delovanjem, zgledom vodi. Glagolnik od voditi pa je vodenje in ne voditeljstvo . Ali se strinjate, da voditeljstvo ni pravi ustreznik?
Za angleški termin leadership , ki na področju menedžmenta označuje usmerjanje sodelavcev in organizacijo delovnih procesov v podjetju, se v slovenščini poleg termina vodenje pojavlja tudi voditeljstvo , ki pa je po mojem mnenju neustrezen, saj je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'voditeljsko mesto, voditeljski položaj' in v 2. pomenu kot 'značilnost voditelja'. Da gre za neustrezen termin, potrjuje tudi Slovar izrazov s področja managementa in sorodnih področij, ki ta termin navaja kot neprimeren slovenski prevod. Dodaten argument je še besedotvorne narave. Pri obravnavanem pojmu gre namreč za to, da nekdo na formalnem ali neformalnem položaju z vplivanjem, delovanjem, zgledom vodi. Glagolnik od voditi pa je vodenje in ne voditeljstvo . Ali se strinjate, da voditeljstvo ni pravi ustreznik?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 205
Dostopnost