Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
poln -a prid. poln: Ta luft je bil poln im. ed. m svetlobe ǀ vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun im. ed. m lepih roshiz ǀ Kakor de bi bil paun im. ed. m lubesni ǀ Judouski folk pak je polen im. ed. m offerti ǀ vezh vela Lazarus pol im. ed. m ran, reſtargan, inu lazhen v' gnadi boshi ǀ je bilu polna im. ed. ž hisha shlahte ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly polna im. ed. ž ǀ tu je taistu svetlu Nebu polnu im. ed. s svetlih svejsd ǀ tuoje serze je paunu im. ed. s offerti ǀ Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat temu shpiz polnimu daj. ed. m ſodu ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln tož. ed. m lepih rosh ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga, polniga tož. ed. m ži. ran ǀ ludy perſilio de ſe vpijanio, inu de li polno tož. ed. ž hosterio ludy imaio ǀ imash polnu tož. ed. s ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly ǀ pishe timu Gospudu enu piſſmu polnu tož. ed. s troshta ǀ per tej sadni, inu boshje skriunosti polni mest. ed. ž vezherij ǀ Stoij pod eno jablano polno or. ed. ž sdreliga ſadu ǀ vinogradi ſo polni im. mn. m slatkiga grosdia ǀ od snotrej ſo pauni im. mn. m strupa te nevoshlivosti ǀ beſsede ſo polne im. mn. ž skriunusti ǀ aKu naſsha serza ſo polne im. mn. ž/s gnuſobe ǀ dreveſſa ſo polna im. mn. s shlahtniga ſadu ǀ Bug pak je bil taiſtom povernil ſedem ſpleteniz polnih rod. mn. kruha ǀ puſti resbelit ene sheleſne zheule polne tož. mn. m shpiz ǀ je imela persy velike kakor turne, polne tož. mn. ž mleka ǀ s'unimy beſsedamy skriunuſti polnimi or. mn.
Svetokriški
bodeč -a prid. bodeč, oster: jeſt ſim kakor en bodezh im. ed. m jesh ǀ kakor en bodezhi im. ed. m dol. tern ǀ ena bodezha im. ed. ž puszhava ǀ Ali takorshnu ſerze je kamenitvu, inu bodezhe im. ed. s ǀ Ti ſi ta shlahtna gartrosha pres bodezhiga rod. ed. s ternja tiga greha ǀ Kadar je premishloval Krajl David, koku mozhnu rani zhloveka ieſik takorshneh opraulauzou, je taiſtiga perglihal enimu bodezhimu daj. ed. m mezhu ǀ ven bodezh tož. ed. m garm belih gartrosh je bila padla ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S. Gulihelmus ſvoj bodezhi tož. ed. m dol. shelesni guant ǀ Guilhelmus, kateri eno sheleſno bodezho tož. ed. ž ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ bo padla v' tu bodezhe tož. ed. s ternje ǀ kateri venim bodezhim mest. ed. m grastu ſydi ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm mest. ed. s ternu ſe vala ǀ tepſti, inu s'bodezho or. ed. ž gajshlo njegovu S. Tellu gajshlat ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem or. ed. s terniom obdano ǀ te bodezhe im. mn. ž shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih rod. mn. shpiz ǀ S. Sebaſtian de je poln bodezhyh rod. mn. ſtrel ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe tož. mn. m ſo oblekli ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah mest. mn. ternah valati ǀ dua Rabelna perſtopita s' bodezhimi or. mn. shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ s' bodezhimy or. mn. shibami presež.> s' tiga ner bodezhiga rod. ed. s morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili
Svetokriški
pehar -(j)a m kelih, kozarec: pehar im. ed. je bil poln oſtude, inu gnuſobe ǀ Katera is tiga pehara rod. ed. pije ǀ de bi is taiſtiga slatiga peharia rod. ed. pili ǀ en slat pehar tož. ed. mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ en pehar tož. ed. poln kryvi v' rokah dershal ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat pekar tož. ed. poſtavili ǀ v'taistim peharu mest. ed., v'Katerem nam napije ſlatkust, nam tudi napije britkust ǀ greh je vna Babilonska loterza, Katera si slatam peharam or. ed. teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam or. ed. tèh nagnuſnih lushtu sapelati ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary im. mn. ta Altar zerali ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih peharu rod. mn. pyti ǀ od mise skozhjo, glashe, inu peharje tož. mn. is roke vershejo ǀ v'mej slatimi pehary or. mn. ← stvnem. behhari ← vlat. *bicārium iz izposojenke iz gr. βὶκος ‛glinast vrč z ročaji’
Svetokriški
strašan -šna prid. 1. strašen: en ſtrashan im. ed. m vuol je bil pertekil ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan im. ed. m, sdaj lubesniu ǀ taiſti ſtrashni im. ed. m dol. ſodni dan bò poln ſmeshnave ǀ de bi ta nagli, inu strashni im. ed. m dol. potreſs imel semlo stresti ǀ ta ſtrashna im. ed. ž shtrajfinga te neusmilene kuge vſe skuſi ſe k' nam perblishivie ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna im. ed. ž keha ǀ v'tem sazhne enu taku ſtrashnu im. ed. s ropotajne v'taisti kambri ǀ od tiga ſtrashniga rod. ed. m ſodniga dneva govorit ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne, inu ſtrashne rod. ed. ž kuge ǀ kar hudiga, strashniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ s'oblazhniga, inu ſtrashniga rod. ed. s ima jaſſnu, inu tihu poſtati ǀ ſe pergliha enimu strashnimu daj. ed. m Vgrabzu, kateri v'puſhavah prebiva ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal, inu en ſtrashan tož. ed. m konz ſturil ǀ shlishi en straſhan tož. ed. m glaſs s'Nebes ǀ ſo bily kjekaj pertekli ta ſtrashni tož. ed. m dol. shpektakel gledat ǀ neſrezhni ozha leta strashni tož. ed. m dol. ſhpektakel vidi ǀ sagledajo eniga strashniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ s' tega meſta pobeshish veno ſtrashno tož. ed. ž pushavo ǀ eno strashno tož. ed. ž ſmert ſtury ǀ v'strashno tož. ed. ž shiuinsho podobo ga preoberne ǀ inu ti karshenik na letu ſtrashnu tož. ed. s germeine nebosh od ſebe ſtreſsil ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ veni ſtrashni mest. ed. ž temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ po takorshnem ſtrashnem mest. ed. s garmeinom ſe bo desh vlijl ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem or. ed. m shrajom pojti ǀ je shal s' to ſtrashno or. ed. ž vojsko zhes Israelskiga Krajla ǀ Bug s'trashno or. ed. ž ſhtimo sazhne shugat ǀ s'to trashno or. ed. ž temmo tiga malikovajna je bila pokrita ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna im. dv. m moshia k' Mashniku ǀ kakor eni ſtrashni im. mn. m Riſsy, inu groſovitni Lintvorni ǀ noter prideio try strashni im. mn. m hudizhi ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè te ſtrashne im. mn. ž ſpake ǀ de te strashne im. mn. ž ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle ǀ kir veliku spak ſtrashnih rod. mn. ſe najde ǀ poln luft strashnih rod. mn. orlu ſe vidi ǀ do vekoma bodo te ſtrashne tož. mn. m hudizhe gledale ǀ od s'unaj je imelu strashne tož. mn. m ſaurashnike ǀ Samerkajte dobru te ſtrashne tož. mn. ž beſsede ǀ ſo takushne strashne tož. mn. ž, inu britke martre s'veſselim prenesli ǀ v' shtrashne tož. mn. ž puszhave ſo shli prebivat ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde, ſtrashne tož. mn. ž/s, ſmerdlive ǀ Bug v'taistih ſtrashnih mest. mn. oblakoh ſe perkaſhe ǀ do vekoma mei ſtrashnimi or. mn. hudizhi to paklenskoc martro terpeti 2. bojazljiv: je bil taku mozhnu straſhan im. ed. m de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha ǀ en Rimski Gospud je bil taku strashan im. ed. m, de nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ Drugu ſerce ima slabu strashnu tož. ed. s, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ So bily ty Iogri ſlabi, inu strashni im. mn. m, kakor ouzhize ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij im. mn. m kakor saizij ǀ Poprej ſo bily strashne im. mn. ž ouzhize de cilu s'hishe nej ſo ſmely pojti ǀ s'strashnih rod. mn. ouzhiz ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Bug njemu sapovej, de tem ſtrashnem daj. mn. ima slavu dati ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem daj. mn., inu ſlabem ǀ te strashne tož. mn. m ſturi ſerzhne, de v ſe matre veſselu preneſsò primer.> ſim vidil kakor eno resbeleno pezh, katere plemen je bil ſtrashneiſi im. ed. m, kakor une Babilonske pezhi
Svetokriški
Atilius -a m osebno lastno ime Atilij: Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.
Svetokriški
cvetje -a s cvetovi: Tern v'ſpumladi, kadar je bil poln zvejtia rod. ed., ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia rod. ed. (II, 210)
Svetokriški
dan1 dneva m dan: dan im. ed. v'nuzh ſe je bil preobernil ǀ do beliga dneva rod. ed. je ſpala ǀ je bil sturil. s'dneva rod. ed. nuzh ǀ do sodniga dneua rod. ed. ǀ Dohtar pak ga troshta, de urozhina bò nehala pruti dnevi daj. ed. ǀ nuzh inu dan tož. ed. bi pleſsala ǀ piſhe de en dan tož. ed. v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ de bi billi cell dann tož. ed. dellali ǀ en dã tož. ed. je gledal ǀ pred dnevam or. ed. ǀ pred dneuam or. ed. ǀ dua cella dny tož. dv. je leshal ǀ Kadar ſo tij dnevi im. mn. Ozhiſzhovajna Mariæ po Moyseſovi poſtavi bily dopolnèni ǀ bodo prishli dnevy im. mn. ǀ prideo ty dneui im. mn. zhes te ǀ bodo eni nesrezhni dneve im. mn. prishli ǀ pedeſſet dny rod. mn. je bil sapovedal Bogove zhaſtiti ǀ S. Grogor mu sapovej 60. dnij rod. mn. ſe postiti ǀ vſe vashe shivozhe dny tož. mn. obeniga troshta nymate ǀ ſe taku opijesh de trij dnij tož. mn. obena ſpisha tebi nadishij ǀ David njega dnij tož. mn. je veliku na ſemli terpel ǀ try dni tož. mn. je v' nje trebuhu leshal ǀ oblubio v'trjeh dneih mest. mn. dellu ſturiti ǀ pred nekaterimi dnevi or. mn. ſim bral ǀ pred petemy dnevij or. mn. sodni dan m sodni dan: taiſti ſtrashni ſodni dan im. ed. bò poln ſmeshnave ǀ je shlishala Svetiga Nonuſa ſhkoffa pridiguat od ſodniga dneva rod. ed. ǀ od Sodniga dneva rod. ed. ym ei pridigual ǀ ſe je bal ſodnigà dneva rod. ed. ǀ Premislimo tedaj ta ſtrashni ſodni dan tož. ed. ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan tož. ed., bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo ǀ snamina, Kakorshna ſe bodo na Sodni dan tož. ed. godila ǀ na ſvdni dan tož. ed. m viliku takorshne bò, kateri bodò diali
Svetokriški
Filonides -da m osebno lastno ime Filonid: je bil ſturil Filonides im. ed. od kateriga pishe Manutius ǀ Filonides im. ed. je bil taku poln ſmerdezhih ran, de vſem ludem ſe je gnuſil ǀ mozhnu ſe reſerdé zheſs Filonida tož. ed. Morda je mišljen Filoníd, gr. Φιλονίδης (5. stol. pr. kr.), atiški komediograf.
Svetokriški
gnoj -a m gnoj: gnui im. ed. teh grehou ſe sbera ǀ n'en gnoi tož. ed. ſo ga bily vergli ǀ poln ran na gnoju mest. ed. leshal ǀ Job je molil na gnoiu mest. ed. leshezh, Salomon pak na poſteli ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu mest. ed., inu negnuſnyh meiſtoh pokopleio ǀ Job je molil na gnoiv mest. ed.
Svetokriški
gnusoba -e ž gnusoba: v' taiſtih tizhj oſtudnoſt, gnusoba im. ed., inu tu vezhnu pogubleine ǀ aku ſe notri najde kakushna gnushſoba im. ed. teh grehou skrita ǀ kakor en shakel poln gnuſobe rod. ed. ǀ nej bilu zupernje, inu gnuſobe rod. ed. de bi jo ne bil tribal ǀ bosh she vekshi gnuſobo tož. ed. vidil ǀ Lete pregreshne gnusobe tož. mn. je vidil Ezechiel
Svetokriški
jezdariti -im nedov. jezditi: Sveti Joannes je vidil hudizha isdarit nedol. eniga madliga, blediga koina ǀ pleſhete, po moshku isdarite 2. mn., inu sa valde dirjete ǀ poprej je isdaril del. ed. m sa Generalami poln oroshja, s' shelesnam guantam pokrit ǀ eno ſtrashno ſpako je isdarila del. ed. ž
Svetokriški
kreatura -e ž božja stvaritev, živo bitje: Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno Creaturo tož. ed., katera drusiga nej kakor en shakel poln gnuſobe ǀ katerimu vſe creature im. mn. Nebeſke, inu semelske na shlushbo ſtresheio ǀ G. Bug je ſtuaril trij ſorte creatur rod. mn., ali ſtuari ǀ je bila zhes vſe creature tož. mn. povishana ← clat. creatura ‛(božja) stvaritev’
Svetokriški
kri krivi/kriji ž kri: kry im. ed. bo v'shilah gorela ǀ kelik je lisal v'katerem ta S. Reshna krij im. ed. je bila ǀ voda, inu kri im. ed. je vun tekla ǀ skuſi muzh Svete Reshne krivy rod. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi rod. ed. v'verti Getſemani ie … prelijl ǀ en pehar poln kryvi rod. ed. v' rokah dershal ǀ od moje kryvi rod. ed. bò rojena ǀ sa volo te hude krijvi rod. ed. ǀ Boshja Mogozhnoſt Svetiga Reshniga Teleſſa, inu Svete Reshne Kryvj rod. ed. ǀ nikuli neì ſta kaple kryvy rod. ed., prelila ǀ ſi s'meſsa, inu krij rod. ed., nikar s'kamjna ǀ s'tajſte kry rod. ed. inu maſtj bò eno arznio ſturil ǀ ta pyauka neha Kry tož. ed. vlezhi ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij tož. ed. teh ſaurashnikou prelili ǀ frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ taiſto Sveto Kri tož. ed. s' pohleunem serzam polishi ǀ te frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ operiſe v' tej gorki Sveti Reshni krivy mest. ed. ǀ v' kryvi mest. ed. tiga Jagneta ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio or. ed. ſvoyh ſaurashnikou ǀ s'ſvojo laſtno kryvio or. ed. ſe podpishe ǀ ſpovednik is ſveto reshno Krivio or. ed. bode tebe ozhistil ǀ je poterdil s' ſvojo krivio or. ed. ǀ je imel eno ſukno pofarbano s'Krijvio or. ed. tekoča kri hemofilija: katera boleſan te tekozhe krivy rod. ed. je imela ǀ na tej tekozhi krij mest. ed. je veliku terpela ǀ ena shena, katera ie na tekozhi kriy mest. ed. terpela dvanajſt lejt ǀ Ie bila ena shena Katera na tej tekozhij Krij mest. ed. je veliku terpela
Svetokriški
luft -a m zrak: vuoda, ſemla, lufft im. ed., inu Nebu ſo tebi pokorni ǀ poln luft im. ed. strashnih orlu ſe vidi ǀ is luffta rod. ed. Mana, inu jerebize ſo na semlo padele ǀ Zhes element tiga luffta rod. ed. je dal oblaſt S. Elieſu ǀ taiſti, kateri shpisha cilu tize tiga lufta rod. ed., je shpishan bil od S. Josepha ǀ s'lufta rod. ed. se doli ſpustj ǀ ony nei ſo shegnouali, oblake pregainali, inu hudizhe s'luffta rod. ed. isgainali ǀ kadar bi sapovedal lufftu daj. ed., de ima naſs okushit ǀ de bi ta lufft tož. ed. szhiſtil ǀ Te Tize katere celldan luft tož. ed. s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ ſvoje mladizhe imaio v'luft tož. ed. viſſoku prutu ſonzu neſti ǀ Tize katere po luffti mest. ed. lejtajo ǀ Tiza danas po luffti mest. ed. lejta, zhes eno uro Jagar jo vſtreli ǀ Tize prebiuaio v' lufti mest. ed., ribe v' vodi ǀ je bil vudaril pò lufftu mest. ed. ǀ zhudne sveſde v'luftu mest. ed. ſe Kasheio ← nem. Luft < srvnem luft ‛zrak’
Svetokriški
mikrokozmos m mikrokozmos: zhlovek je taku zhudou poln, de ſpodobnu, inu reſnizhnu ſe samore en maihen ſvejt imenouati, kakor ti Grekish Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati, namrezh Microcoſmos im. ed. ← gr. μικρόκοσμος ‛majhen svet, človek’ iz μικρός ‛majhen’ in κόσμος ‛svet’
Svetokriški
milost -i ž usmiljenje, milost: G. Bug zhegar miloſt im. ed. je nesgruntana ǀ Milost im. ed. Boshja je velika ǀ Ne bo prishal kakor ta parvikrat poln gnade, inu miloſti rod. ed. ǀ vaſs bodo pod semlo ijskali, inu pres vſe milosti rod. ed. martrali ǀ ſpomin mjloſtij rod. ed. inu gnade Boshje ǀ ty zagovitni ſo vpajne k' miloſti daj. ed. Boshy vdobili ǀ na nagih Kolenah Klezè, gnado, inu miloſt tož. ed. Boshyo proſsio ǀ Spumnite Nem. Nem. letukaj na taisto veliko milost tož. ed. Boshjo ǀ enu pravu vpajne v'miloſt tož. ed. Boshjo ǀ vſe nyh vupajne imaio v'Milos tož. ed. Boshjo djati ǀ k' ſadnimu na miloſti mest. ed. Boshj zaga ǀ vſmili ſe zhesme po tvoij veliki milosti mest. ed. ǀ sa volo ſvojh velikih grehou je bil nad miloſtio or. ed. boshjo Zagal ǀ ſe je bil pregreshil nad milostio or. ed. Boshjo ǀ kulikajn je dush, tulikajn je miloſty rod. mn. Boshyh
Svetokriški
nag -a prid. nag, gol: buſs, inu pu nag im. ed. m je hodil ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah im. ed. m bo mene oblekil ǀ Nej vezh taiſte nagi im. ed. m dol. Noiaſ ǀ kakor de bi naga im. ed. ž imela pred Moshkimi Pershonami ſtati ǀ obeden nej vidil tvojga nagiga rod. ed. m shivota ǀ tiga perbitiga, inu naſiga rod. ed. m Boga, ſe boje ǀ dash timu nagimu daj. ed. m eno reſtargano sukenzo ǀ vſe skusi ſo dershali v'roki ta nagi tož. ed. m dol., inu kryvavi mezh ǀ terbej tudi tiga lazhniga naſitit, terbej tiga nagiga tož. ed. m ži. oguantat ǀ tiga naſiga tož. ed. m ži. petlerja je bil pokril ǀ je vidil ſvojga ſtariga ozheta vinenega nasiga tož. ed. m ži. leſhati ǀ Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit, inu vallat nago tož. ed. ž ǀ sheleſno bodezho ſrajzho na nagim mest. ed. m shivotu noſſi ǀ de bi ti bodezhe ketne na nagim mest. ed. s trupli noſſil ǀ poln aiffra Boshjga, je kjekaj s' nagem or. ed. m mezham tekil ǀ niegou Ozha s' nago or. ed. ž ſablo je nad nym ſtal ǀ reſtargani, inu nagi im. mn. m ſo hodili ǀ kaj pomenio tij nagy im. mn. m, inu obrupani Altarij ǀ de bi ſvoje nage tož. mn. m otrozhizhe mogal pokriti ǀ sdaj v'tiga drugiga ſe je ſmeiala, inu ſvoie nage tož. mn. ž bele perſij kasala ǀ na naga kolena tož. mn. s pokleknem inu pohleunu te proſsim ǀ je v'cerqvu tekal na nage tož. mn. ž/s kolena padal ǀ po nagih mest. mn. perſah ſe tolzhe ǀ de bi … nuzh, inu dan na nagijh mest. mn. kolenah klezhal ǀ de bi ſi lih nuzh, inu dan na naſih mest. mn. kolenah klezhali ǀ rajshi bi hotela ſe naiti v'boy mej nagimi or. mn. mezhmi teh sholnerjou ǀ de bi ſi lih s' nagimi or. mn. kolenami sa proceſſio shli ǀ s' nagmy or. mn. mezhy ſo ſa taiſtim tekli do nagega do nagega: Sapovej Olybrius do nagiga jo slezhi ǀ ternievo krono mu sglave sderejo, do naſiga ga shlezhejo ǀ sapovej te shene do nasiga slezhi na nago na golo kožo: S. Metro Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal
Svetokriški
orožje -a s orožje: ſtudenizi is katirih ſvera oroshie im. ed. is katerim ſe lahku premagaio ty paklenski ſaurasniki ǀ poprej je isdaril sa Generalami poln oroshja rod. ed., s' shelesnam guantam pokrit ǀ ſe ne boij oroshia rod. ed., ognia, ni ene celle vojske ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit, inu oroshie tož. ed. offrat ǀ vsame tu gorezhe oroſhie tož. ed. teh shtrajfing v'roke ǀ s' tem oroshiam or. ed. vſe nashe Saurashnike lahku bomo premagali ǀ vſe druge deshele is oroshiom or. ed. ſo bily premagali ǀ ſo bily prishli s'oroshjom or. ed. Chriſtuſa yskati
Svetokriški
ostuda -e ž ostudna, gnusna stvar: ſo tekli s' veliko sheljo taiſtu vinu pokushat, ali k' ſadnimu ſo samerkali, de pehar je bil poln oſtude rod. ed., inu gnuſobe (V, 190)
Svetokriški
patron -a m zavetnik, patron: Nash S. Patron im. ed. je bil taku poln saſtopnosti Boshje ǀ zhaſtite nedolshnoſt vashiga Patrona rod. ed. S. Sebaſtiana ← srlat. patronus ‛zavetnik’ < lat. patrōnus ‛očetovski’
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 55
Dostopnost