náuk -a [nau̯k] m (á)
1. s prilastkom sistem spoznanj o kakem pojavu, predmetu ali na kakem področju: priznati, sprejeti nov nauk; filozofski, naravoslovni, verski nauk; nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje / razvojni nauk; nauk o celicah, dednosti, grbih, toploti, valovanju, zvoku; nauk o človeku
// ta sistem spoznanj, vezan na določeno osebo, na določeno področje: Kopernikov heliocentrični nauk; to je dogmatični nauk Cerkve
2. nav. ekspr. pouk, nasvet: izpolniti, upoštevati nauke staršev; hvaležen mu je za ta nauk / dati komu dober, koristen nauk; deliti nauke vsem ljudem / ravnati se po naukih vzgojiteljev / lepi, zlati nauki / moralni nauk / ta neuspeh naj ti bo nauk za bodočnost
3. nav. mn., zastar. šola1, študij: dokončati nauke / obesiti nauke na kljuko / sprejeti koga v nauk v uk
● nar. iti k nauku popoldanskemu cerkvenemu opravilu; ekspr. za svoje ravnanje je dobil pošten nauk je bil ostro opomnjen, kaznovan; star. oznanjevati, širiti, učiti krive nauke kar vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno
♦ lit. nauk kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati; rel. krščanski nauk pouk o krščanskih resnicah
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
nèdeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
1. ki ni deljen: posestvo je ostalo nedeljeno / nedeljena zavesa / nedeljeni delovni čas delovni čas samo dopoldne ali popoldne
2. publ. enoten, soglasen: vsi udeleženci so bili nedeljenega mnenja / s svojimi ilustracijami si je pridobila nedeljene simpatije najmlajših
♦ bot. nedeljeni list cel(i) list; šol. nedeljeni pouk pouk istih učencev samo dopoldne ali popoldne
1. ki ni deljen: posestvo je ostalo nedeljeno / nedeljena zavesa / nedeljeni delovni čas delovni čas samo dopoldne ali popoldne
2. publ. enoten, soglasen: vsi udeleženci so bili nedeljenega mnenja / s svojimi ilustracijami si je pridobila nedeljene simpatije najmlajših
♦ bot. nedeljeni list cel(i) list; šol. nedeljeni pouk pouk istih učencev samo dopoldne ali popoldne
Jezikovna
Oblika pridevnika, ki ga opisno stopnjujemo: »najbolj priljubljen«
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna za besedne zveze tipa najbolj priljubljen igralec / najbolj priljubljen video posnetek / najbolj priljubljen film. Ta vir (http://www.lektorsko-drustvo.si/vsebina/Pridevniška beseda, maj-junij 2014.pdf) se zdi, da narekuje rabo nedoločne oblike, a nisem povsem prepričana (glejte: Stopnjevanje (kadar ne gre za stopnjevanje s priponskim obrazilom) že samo po sebi narekuje rabo nedoločne oblike pridevnika). Lahko pojasnite, prosim?
SSKJ²
obŕt2 -i tudi -í ž (ȓ)
1. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja: pospeševati obrt; razvoj obrti / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; dodatna ali popoldanska obrt ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času; družbena, zasebna obrt; storitvena obrt; umetna obrt s težiščem na umetniškem oblikovanju posameznih predmetov
// s prilastkom področje v taki dejavnosti: kovaška, mlinarska, slaščičarska obrt
2. opravljanje storitev in predelovanje, proizvajanje v manjših količinah: izučiti se obrti; dobro obvladati mizarsko obrt; opustiti obrt
// ekspr. opravljanje določenega dela sploh, zlasti na umetniškem, znanstvenem področju: ta režiser (dobro) obvlada svojo obrt; pisateljska obrt
3. pravica do opravljanja take dejavnosti: imeti obrt; vzeli so mu obrt / odjaviti obrt
1. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja: pospeševati obrt; razvoj obrti / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; dodatna ali popoldanska obrt ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času; družbena, zasebna obrt; storitvena obrt; umetna obrt s težiščem na umetniškem oblikovanju posameznih predmetov
// s prilastkom področje v taki dejavnosti: kovaška, mlinarska, slaščičarska obrt
2. opravljanje storitev in predelovanje, proizvajanje v manjših količinah: izučiti se obrti; dobro obvladati mizarsko obrt; opustiti obrt
// ekspr. opravljanje določenega dela sploh, zlasti na umetniškem, znanstvenem področju: ta režiser (dobro) obvlada svojo obrt; pisateljska obrt
3. pravica do opravljanja take dejavnosti: imeti obrt; vzeli so mu obrt / odjaviti obrt
Celotno geslo
Sinonimni
obŕt2 -i ž
1.
gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja
SINONIMI:
2.
ekspr. formalno, mehanično opravljanje kakega dela, zlasti na umetniškem področju
SINONIMI:
GLEJ ŠE: zvonarstvo, vezilstvo, ščetkarstvo, ščetkarstvo, suhorobarstvo, soboslikarstvo, slaščičarstvo, slamnikarstvo, sitarstvo, sedlarstvo, roletarstvo, rokavičarstvo, rezbarstvo, prostitucija, pletilstvo, pletarstvo, pleskarstvo, platnarstvo, pečarstvo, opravljati1, obrtnik, obrtnik, mesarstvo, medičarstvo, lončarstvo, lectarstvo, krznarstvo, kamnoseštvo, jermenarstvo, dimnikarstvo, čipkarstvo
SSKJ²
obsedéti -ím dov. (ẹ́ í)
ostati v sedečem položaju: pri pozdravljanju je kar obsedel; ni se ulegel, obsedel je na robu postelje; obsedel je kot kip, kot pribit / vrabček je priletel in obsedel na veji
// nav. ekspr. ostati sploh: ob nedeljah popoldne je obsedela doma; v gostilni so obsedeli do pozne ure
● ekspr. njegove hčere so obsedele ostale samske; šol. žarg. v četrtem razredu je obsedel ga ni uspešno končal; obsedel je med dvema stoloma hotel je dvoje stvari hkrati, pa ni dosegel nobene
ostati v sedečem položaju: pri pozdravljanju je kar obsedel; ni se ulegel, obsedel je na robu postelje; obsedel je kot kip, kot pribit / vrabček je priletel in obsedel na veji
// nav. ekspr. ostati sploh: ob nedeljah popoldne je obsedela doma; v gostilni so obsedeli do pozne ure
● ekspr. njegove hčere so obsedele ostale samske; šol. žarg. v četrtem razredu je obsedel ga ni uspešno končal; obsedel je med dvema stoloma hotel je dvoje stvari hkrati, pa ni dosegel nobene
SSKJ²
SSKJ²
oddájati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: ključe oddajajo vratarju; oddajati pošiljke naslovnikom / oddajati v najem dajati
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: oddajati sobe turistom
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: oddajati kisik pri segrevanju / oddajati vlago izločati / oddajati mleko zadrugi prodajati
3. delovati kot izvor tega, kar prehaja, potuje v okolico: naprava oddaja ozek curek svetlobe / oddajati toploto; oddajati neprijeten vonj širiti
4. z radijskimi, televizijskimi oddajnimi napravami posredovati program, sporočila: radijska postaja je prenehala oddajati; televizija oddaja v popoldanskih urah / oddajati glasbo, poročila
// ptt z Morzejevimi ali analognimi znaki posredovati na daljavo: oddajati klic na pomoč; oddajati sporočilo / oddajati Morzejeve znake spreminjati jih v analogne električne, svetlobne, zvočne signale za posredovanje sporočila na daljavo
♦ fiz. oddajati elektrone, elektromagnetne valove; rad. oddajati spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zvok, sliko v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: ključe oddajajo vratarju; oddajati pošiljke naslovnikom / oddajati v najem dajati
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: oddajati sobe turistom
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: oddajati kisik pri segrevanju / oddajati vlago izločati / oddajati mleko zadrugi prodajati
3. delovati kot izvor tega, kar prehaja, potuje v okolico: naprava oddaja ozek curek svetlobe / oddajati toploto; oddajati neprijeten vonj širiti
4. z radijskimi, televizijskimi oddajnimi napravami posredovati program, sporočila: radijska postaja je prenehala oddajati; televizija oddaja v popoldanskih urah / oddajati glasbo, poročila
// ptt z Morzejevimi ali analognimi znaki posredovati na daljavo: oddajati klic na pomoč; oddajati sporočilo / oddajati Morzejeve znake spreminjati jih v analogne električne, svetlobne, zvočne signale za posredovanje sporočila na daljavo
♦ fiz. oddajati elektrone, elektromagnetne valove; rad. oddajati spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zvok, sliko v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo
SSKJ²
oddíh -a m (ȋ)
1. vdih ali izdih med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem: piti brez oddiha
2. kratka prekinitev dela, gibanja zaradi umiritve dihanja: kratek oddih med delom / minuta oddiha
// navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve: želeti si oddiha; potrebovati oddih; prekratek, prijeten oddih / nedeljski, popoldanski oddih
// knjiž. letni dopust: preživeti oddih na morju; na oddih hodijo v gore / letni oddih
● ekspr. ta misel mu ne da oddiha miru; star. brez oddiha ga preganjajo neprenehoma; brati za oddih za razvedrilo; dom oddiha počitniški dom
♦ šport. aktivni oddih med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo
1. vdih ali izdih med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem: piti brez oddiha
2. kratka prekinitev dela, gibanja zaradi umiritve dihanja: kratek oddih med delom / minuta oddiha
// navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve: želeti si oddiha; potrebovati oddih; prekratek, prijeten oddih / nedeljski, popoldanski oddih
// knjiž. letni dopust: preživeti oddih na morju; na oddih hodijo v gore / letni oddih
● ekspr. ta misel mu ne da oddiha miru; star. brez oddiha ga preganjajo neprenehoma; brati za oddih za razvedrilo; dom oddiha počitniški dom
♦ šport. aktivni oddih med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo
Celotno geslo
Frazemi
okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí
Celotno geslo
Frazemi
ólje Frazemi s sestavino ólje:
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], brézovo ólje, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], gládek kot ólje, íti kàkor po ólju, léskovo ólje, míren kot ólje, namázati kóga z brezovim óljem, namázati kóga z léskovim óljem, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilíti ólje na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólje na ôgenj [čésa, čému], z óljem ôgenj gasíti
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], brézovo ólje, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], gládek kot ólje, íti kàkor po ólju, léskovo ólje, míren kot ólje, namázati kóga z brezovim óljem, namázati kóga z léskovim óljem, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilíti ólje na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólje na ôgenj [čésa, čému], z óljem ôgenj gasíti
SSKJ²
opravílo -a s (í)
1. kar kdo opravlja, dela: to opravilo ga veseli; zmotiti koga pri važnem opravilu; odgovorno, težko opravilo; tudi njihovo opravilo je častno / nabiranje jagod je prijetno opravilo / mn.: drobna opravila; pomladanska opravila v vinogradu / mn.: domača opravila; biti spreten za mehanična opravila
2. rel. verski obred, zlasti maša: opravilo je končano in ljudje se razhajajo; prihajati k opravilu; slovesno opravilo / popoldansko opravilo / v tej cerkvi je le redkokdaj opravilo
3. nav. mn., star. opravek: opravila so ga zadržala; nujna opravila / iti po svojih opravilih / službena opravila
4. nav. mn., knjiž., s prilastkom delovanje, funkcija: na ta telesna opravila človek ne more neposredno vplivati; življenjska opravila v organizmu so prenehala; opravila možganov
5. knjiž. glagolnik od opraviti: opravilo naloge
● star. njeno edino opravilo je bilo varovanje otrok naloga, dolžnost; star. spoznal je, da ima opravila s čudnim človekom opravka; star. imam mnogo opravila dela; star. napadalec je mislil, da bo imel z menoj lahko opravilo da me bo lahko premagal; star. s tem si mi naložil težko opravilo nalogo
1. kar kdo opravlja, dela: to opravilo ga veseli; zmotiti koga pri važnem opravilu; odgovorno, težko opravilo; tudi njihovo opravilo je častno / nabiranje jagod je prijetno opravilo / mn.: drobna opravila; pomladanska opravila v vinogradu / mn.: domača opravila; biti spreten za mehanična opravila
2. rel. verski obred, zlasti maša: opravilo je končano in ljudje se razhajajo; prihajati k opravilu; slovesno opravilo / popoldansko opravilo / v tej cerkvi je le redkokdaj opravilo
3. nav. mn., star. opravek: opravila so ga zadržala; nujna opravila / iti po svojih opravilih / službena opravila
4. nav. mn., knjiž., s prilastkom delovanje, funkcija: na ta telesna opravila človek ne more neposredno vplivati; življenjska opravila v organizmu so prenehala; opravila možganov
5. knjiž. glagolnik od opraviti: opravilo naloge
● star. njeno edino opravilo je bilo varovanje otrok naloga, dolžnost; star. spoznal je, da ima opravila s čudnim človekom opravka; star. imam mnogo opravila dela; star. napadalec je mislil, da bo imel z menoj lahko opravilo da me bo lahko premagal; star. s tem si mi naložil težko opravilo nalogo
Celotno geslo
eSSKJ
oratórij oratórija samostalnik moškega spola [oratóri]
- 1. iz glasbene umetnosti obsežnejša vokalno-instrumentalna skladba z duhovno vsebino in dramsko obliko za soliste, zbor in orkester, izvedena navadno brez igranja, scene
- 2. večdnevni izobraževalni in razvedrilni program z versko vsebino, ki ga v času počitnic za otroke organizira župnija
- 3. iz arhitekture manjša kapela, prostor, namenjen zasebni molitvi ali molitvi manjše skupine
SSKJ²
ordinírati -am nedov. (ȋ)
1. pregledovati bolnike in določati način zdravljenja: ordinira vsako popoldne; ordinira tudi doma
// dov. in nedov., pog. predpisati zdravila, zdravljenje: ordinirati antibiotike, kopeli
2. dov. in nedov., rel. podeliti kleriški red: škof je ordiniral dvajset diakonov / ordinirali so ga v mariborski stolnici posvetili
1. pregledovati bolnike in določati način zdravljenja: ordinira vsako popoldne; ordinira tudi doma
// dov. in nedov., pog. predpisati zdravila, zdravljenje: ordinirati antibiotike, kopeli
2. dov. in nedov., rel. podeliti kleriški red: škof je ordiniral dvajset diakonov / ordinirali so ga v mariborski stolnici posvetili
- ordiníran -a -o:
biti ordiniran; ordinirano zdravilo
Pravopis
ordinírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; ordiníranje (ȋ) Zdravnik ~a vsako popoldne |sprejema bolnike|; dvovid. ordinirati koga/kaj zdrav. žarg. ~ antibiotike predpisati; ver. |podeliti kleriški red|
SSKJ²
ostájati -am nedov. (ā)
1. še naprej biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: drugi so zgodaj odhajali, on pa je ostajal / ob večerih ostaja doma; po cele popoldneve ostaja pri njih / mladina ne ostaja rada na kmetih / zaradi dobre postrežbe so gostje ostajali po več dni
2. s prislovnim določilom večkrat biti puščen kje, večkrat ne biti (po)spravljen z določenega mesta: posoda je ostajala na mizi; avtomobil je ostajal pred hišo / žito je ostajalo na polju
3. s prislovnim določilom še naprej biti, se nahajati v določenem položaju: ostajati na koncu vrste; zmeraj je ostajal v njeni bližini
// nav. ekspr. prihajati glede na premikajočega se v določen položaj: gore so ostajale v daljavi; za njimi je ostajala domača vas / brat je ostajal za njim zaostajal
4. (večkrat) biti še
a) neporabljen, nerazdeljen: ostaja mu dovolj časa za šport
b) neopravljen, nenarejen: gospodinjska dela ji ostajajo
c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ostaja le še vdaja, za boj mu manjka moči; ne ostaja mu drugega, kot da ga sprejme v hišo
// presegati potrebno mero, količino: hrane dobi toliko, da ostaja
5. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka
a) še naprej obstaja: le težko je ostajala budna; kako se je to zgodilo, ostaja skrivnost / sodobniki so ostajali ravnodušni do teh vprašanj ta vprašanja jih niso vznemirjala / ostajati pokonci / ostajati brez kruha; ostajati v ležečem položaju; publ. ostajati v mejah možnosti
b) začenja nastopati: spoznal je, da ostaja v svojih prizadevanjih sam
● izkupiček od živine je ostajal njemu ga je dobival on; publ. pogovori so ostajali pri likovnih temah pogovarjali so se (samo) o njih; ekspr. dosledno ostaja pri svoji trditvi vztraja; v učenju ni hotela ostajati za drugimi zaostajati, biti slabša; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
1. še naprej biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: drugi so zgodaj odhajali, on pa je ostajal / ob večerih ostaja doma; po cele popoldneve ostaja pri njih / mladina ne ostaja rada na kmetih / zaradi dobre postrežbe so gostje ostajali po več dni
2. s prislovnim določilom večkrat biti puščen kje, večkrat ne biti (po)spravljen z določenega mesta: posoda je ostajala na mizi; avtomobil je ostajal pred hišo / žito je ostajalo na polju
3. s prislovnim določilom še naprej biti, se nahajati v določenem položaju: ostajati na koncu vrste; zmeraj je ostajal v njeni bližini
// nav. ekspr. prihajati glede na premikajočega se v določen položaj: gore so ostajale v daljavi; za njimi je ostajala domača vas / brat je ostajal za njim zaostajal
4. (večkrat) biti še
a) neporabljen, nerazdeljen: ostaja mu dovolj časa za šport
b) neopravljen, nenarejen: gospodinjska dela ji ostajajo
c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ostaja le še vdaja, za boj mu manjka moči; ne ostaja mu drugega, kot da ga sprejme v hišo
// presegati potrebno mero, količino: hrane dobi toliko, da ostaja
5. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka
a) še naprej obstaja: le težko je ostajala budna; kako se je to zgodilo, ostaja skrivnost / sodobniki so ostajali ravnodušni do teh vprašanj ta vprašanja jih niso vznemirjala / ostajati pokonci / ostajati brez kruha; ostajati v ležečem položaju; publ. ostajati v mejah možnosti
b) začenja nastopati: spoznal je, da ostaja v svojih prizadevanjih sam
● izkupiček od živine je ostajal njemu ga je dobival on; publ. pogovori so ostajali pri likovnih temah pogovarjali so se (samo) o njih; ekspr. dosledno ostaja pri svoji trditvi vztraja; v učenju ni hotela ostajati za drugimi zaostajati, biti slabša; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
Jezikovna
Oziralni odvisni stavki in zaimek »kjer«
Zanima me, kako je z rabo besede kjer v naslednji povedi:
- Ohladilo se bo in popoldne bomo z izjemo Primorske, kjer jih bo okoli petnajst, po državi namerili okoli deset stopinj.
Nekje sem namreč zasledila, da se kjer naj ne bi uporabljal, če je prej že izražen kraj.
Celotno geslo
eSSKJ
páncer páncerja; tudi páncar samostalnik moškega spola [páncer]
- navadno v množini, manj formalno do goleni segajoče nepregibno plastično obuvalo, ki se pripne na smučko ali smučarsko desko
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- ...
- 23
- Naslednja »
Število zadetkov: 448
Dostopnost