Zadetki iskanja
Pleteršnik
znȃšati 2., -am, vb. impf. ad 2. znesti; 1) emporheben: voda znaša barko in jo vzdigne od tal, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) z. se, sich erheben: nad drugimi se z., kajk.-Valj. (Rad); groß thun, prahlen, Dict., Cig., C.; z. se z robci, partami, haljami, kajk.-Valj. (Rad); — 3) z. se nad kom, sich an jemandem rächen, Cig.; — 4) sich benehmen: ne rodim za to, kaj (= da) se zunaj drugako znašaš, Krelj; z. se s kom, sich gegen jemanden benehmen, ogr.-C.; — 5) ertragen, ogr.-Valj. (Rad); — (nam. vzn-).
Pleteršnik
znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.-Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.-Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto-Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.-C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.
Pleteršnik
znésti 2., -nésem, vb. pf. 1) emportragen, davontragen, Cig.; angel ga prime, znese po viharjevo po nebu, Ravn.-Valj. (Rad); voda zemljo znese, C.; — 2) z. se nad kom, an jemandem seinen Zorn auslassen, Cig., Kr.-M.; mislil sem, da se bo znesel nad menoj, Jurč.; — nam. vzn-.
Pleteršnik
Pleteršnik
znǫ̑j, m. 1) die Hitze: znoj je danes, es ist heute heiß, Cig.; znoj mi je, es ist mir heiß, ich schwitze, Mur., Kras-Mik., Bolc-Erj. (Torb.); — 2) der Schweiß, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Ipavska in Soška dol.-Erj. (Torb.); krvavi z., der Blutschweiß, Cig.; — z. mi je, mir ist angst und bange, Cig.; — tudi znòj, znója, Valj. (Rad).
Pleteršnik
zǫ̑b, -ȋ, f. hartes Futter, das Körnerfutter, Cig.; ti bodo zmešano zob jedli, katera je izvejana z velnico in rešetom, Dalm.; bes. der Hafer, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
zọ̑prstvọ, n. 1) die Opposition, die Gegnerschaft, Jan.; — die Streitigkeit, Dict.; škodljiva zoprstva, Schönl.-Valj. (Rad); — 2) die Antipathie, Cig. (T.).
Pleteršnik
zoríti 1., -ím, vb. impf. 1) reif machen, zeitigen; solnce grozdje zori; gorke noči najbolj grozdje zore; vino zorim, ich lasse den Wein reif werden, ich warte seine Reife ab, Z.; — z. se = zoreti, reifen, Mur., Cig., ogr.-Valj. (Rad); — 2) = zoreti, Guts., V.-Cig., Jan.; — tudi: zóriti, zǫ́rim.
Pleteršnik
zórja, f. = zarja, die Morgenröthe, Mur., Cig., C., Krelj, Štrek., Npes.-Vraz, kajk.-Valj. (Rad); — übhpt. jede Röthe am Himmel, Mur.; — tudi: zǫ̑rja, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zrȃst 2., -ȋ, f. 1) der Wuchs, Jan., ogr.-M., C.; — 2) = kar pri rastlini v enem letu zraste, jvzhŠt.; — 3) der Wuchs, die Gestalt, Valj. (Rad); — (nam. vzr-).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
zríniti se 2., -rȋnem se, vb. pf. sich emporschieben, sich emporarbeiten, C.; gori se z., kajk.-Valj. (Rad); — (nam. vzr-).
Pleteršnik
zŕklọ, n. 1) der Augapfel, Erj. (Som.); zrklo mi je obrnilo, Svet. (Rok.); — 2) die Pupille, Meg., Alas., Hip. (Orb.); varovati koga kakor zrklo v očesu, Dalm., Jap. (Sv. p.), Jsvkr.; naj ne počiva zrklo tvojega očesa, Škrinj.; mrenica se mu dela na zrklu, Gor.; — zrklọ̀, Valj. (Rad).
Pleteršnik
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 238
- 239
- 240
- 241
- 242
- 243
- 244
- ...
- 246
- Naslednja »
Število zadetkov: 4920
Dostopnost