Zadetki iskanja
Pleteršnik
zvọ̑d 1., m. 1) der Hebel, Cig., C., M.; — ein Instrument, um einen Zahn auszuheben, C., M.; — 2) die Hebewinde, vzhŠt.-C., Valj. (Rad); — 3) das cylinderförmige Mangeholz, C.; — (nam. vzv-).
SSKJ²
zvók -a m (ọ̑)
1. kar se zaznava s sluhom: zvok se sliši; oddajati, proizvajati zvoke; dolg, oster, prijeten, zamolkel zvok; kovinski, votel zvok; posnemati naravne zvoke; glasnost zvoka / predvajati, reproducirati, zapisovati zvok; filmski zvok; zvok in slika / orgelski zvoki; zvoki harmonike, trobente / zvoki vojaške godbe
● publ. predvajali so plesne, zabavne zvoke plesno, zabavno glasbo; prebudili so ga zvoki koračnice koračnica
♦ rad. snemati zvok; mešalec zvoka
2. fiz. longitudinalno valovanje, ki je s frekvencami od 16 do približno 20.000 nihajev na sekundo zaznavno s sluhom: zvok se odbija, širi, uklanja; frekvenca zvoka; hitrost, jakost zvoka
1. kar se zaznava s sluhom: zvok se sliši; oddajati, proizvajati zvoke; dolg, oster, prijeten, zamolkel zvok; kovinski, votel zvok; posnemati naravne zvoke; glasnost zvoka / predvajati, reproducirati, zapisovati zvok; filmski zvok; zvok in slika / orgelski zvoki; zvoki harmonike, trobente / zvoki vojaške godbe
● publ. predvajali so plesne, zabavne zvoke plesno, zabavno glasbo; prebudili so ga zvoki koračnice koračnica
♦ rad. snemati zvok; mešalec zvoka
2. fiz. longitudinalno valovanje, ki je s frekvencami od 16 do približno 20.000 nihajev na sekundo zaznavno s sluhom: zvok se odbija, širi, uklanja; frekvenca zvoka; hitrost, jakost zvoka
SSKJ²
zvónek -nka -o prid.(ọ́)
jasen, čist, lepo zveneč: zbranim je govoril z zvonkim glasom; po dvorani se je razlegal zvonek smeh / rad posluša njene zvonke besede
jasen, čist, lepo zveneč: zbranim je govoril z zvonkim glasom; po dvorani se je razlegal zvonek smeh / rad posluša njene zvonke besede
- zvónko prisl.:
zvonko govoriti, peti; zvonko se zasmejati
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
zvráčati -am nedov. (ā ȃ)
1. delati, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: razgrajači so zvračali kipe s podstavkov; veter je zvračal cvetlične lončke prevračal
// z določenimi gibi povzročati, da kdo pade: drugega za drugim so zvračali v sneg / zvračali so jih na tla / neukročeni konj je zvračal jahače s sebe
2. s spremembo lege, položaja posode delati, da pride vsebina iz nje, na kaj: zvračati sladice na pladnje; premog je nosil do vozička in ga zvračal vanj / ekspr. zvračal je kozarček za kozarčkom pil
● pog., ekspr. rad ga zvrača pije (alkoholne pijače)
3. spravljati iz navadne, pokončne lege, položaja: zapeljivo je zvračala glavo / pri hoji zvrača stopala navzven / plug je zvračal brazde na levo obračal
4. v zvezi z na delati, imeti koga drugega za povzročitelja, nosilca česa neugodnega, negativnega: zvračati krivdo, odgovornost na druge / omedlevico zvrača na svoje živce
5. star. sprevračati: pohvalo je zvračal v kritiko / zvračati besede
1. delati, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: razgrajači so zvračali kipe s podstavkov; veter je zvračal cvetlične lončke prevračal
// z določenimi gibi povzročati, da kdo pade: drugega za drugim so zvračali v sneg / zvračali so jih na tla / neukročeni konj je zvračal jahače s sebe
2. s spremembo lege, položaja posode delati, da pride vsebina iz nje, na kaj: zvračati sladice na pladnje; premog je nosil do vozička in ga zvračal vanj / ekspr. zvračal je kozarček za kozarčkom pil
● pog., ekspr. rad ga zvrača pije (alkoholne pijače)
3. spravljati iz navadne, pokončne lege, položaja: zapeljivo je zvračala glavo / pri hoji zvrača stopala navzven / plug je zvračal brazde na levo obračal
4. v zvezi z na delati, imeti koga drugega za povzročitelja, nosilca česa neugodnega, negativnega: zvračati krivdo, odgovornost na druge / omedlevico zvrača na svoje živce
5. star. sprevračati: pohvalo je zvračal v kritiko / zvračati besede
- zvráčati se
prihajati iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: otroci so se zvračali v sneg / stoletne smreke so se zvračale na tla
Pravopis
zvráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zvráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj Zvračali so drug drugega v sneg; ~ kipe s podstavkov; zvračati kaj na koga/kaj ~ odgovornost na druge
zvráčati ga -am ga (á ȃ; ȃ) knj. pog., poud. Rad ga ~a |pije alkoholne pijače|
zvráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Otroci so se zvračali v sneg
zvráčati ga -am ga (á ȃ; ȃ) knj. pog., poud. Rad ga ~a |pije alkoholne pijače|
zvráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Otroci so se zvračali v sneg
Pleteršnik
zvrȃt, -ȋ, f. die Pflugwende, Rib.-Mik.; die Querfurche am Ende des Ackers, V.-Cig.; nav. pl. zvratȋ (in zvráti), Cig., Valj. (Rad), Dol.; na zvrati priti, na zvratih, zvrati so trde za oral, Lašče-Levst. (Rok.); der Ackerwiesfleck, Cig.; na zvrateh, vzhŠt.; — nam. vzvrati.
Pleteršnik
Pleteršnik
Prekmurski
zvünéjšnji tudi zvünéišnji tudi zvünéšnji tudi zvinejšnji -a -e prid. zunanji: ino ſega zvüneiſnya TF 1715, 44; Moka zvünejsnya KŠ 1771, 244; Grejh ſze zové zvünejsnye delo tejla KŠ 1771, 440; Trplejnya zvünejsnyega KŠ 1771, 87; ár szo tej na szvojo zvünejsnyo formo k-szebi trno szpodobni KOJ 1833, 140; Jo'zef za zvünesnyo, 'zena pa za hi'zno delo sze szkrbêla AI 1875, kaz. br. 7; Csi zvünejsnye telovno delo oprávlamo KŠ 1754, 24; ki naj ménſe zvünejsnye delo csini KŠ 1771, 446; Poſztiti ſze ino zvüneiſnim tálom priprávlati TF 1715, 44; jeli je ſzpuno i zvünejsnyim tálom KŠ 1754, 209; i zvünejsnyim tálom bi rad kradno KŠ 1771, 437; naj du'snoſzti nej ſzamo zvünejsnyim tálom dopunimo KMK 1780, 46; ali csi ſzſami zvünejsnyim delom po'selo doprneszti KM 1783, 146; zdaj te zvünejsnye peháre csiſztite KŠ 1771, 209; i pobüdjáva 'zelejnye na zvünejsnya hüda dela KŠ 1771, 440
zvünéjšnji -a -e sam. zunanji: jeli je nej vcsino tiſzti i to znotrejsnye, i je to zvinéjsnye vcsino KŠ 1771, 209; naj i dobro ſzvedouſztvo má od zvünejsnyi KŠ 1771, 639; Te zvünejsnye pa Boug ſzoudi KŠ 1771, 499; Naj hodite poſteno pred timi zvünejsnyimi KŠ 1771, 620
zvünéjšnji -a -e sam. zunanji: jeli je nej vcsino tiſzti i to znotrejsnye, i je to zvinéjsnye vcsino KŠ 1771, 209; naj i dobro ſzvedouſztvo má od zvünejsnyi KŠ 1771, 639; Te zvünejsnye pa Boug ſzoudi KŠ 1771, 499; Naj hodite poſteno pred timi zvünejsnyimi KŠ 1771, 620
Pleteršnik
Pleteršnik
žȃbnica, f. 1) die Froschlache, Cig., C.; — 2) = žaba 2), žabica 6), das Anhängeschloss, Cig., Vrt., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 3) die Anlege, die Thürklammer, Cig.; — 4) der Hahnenfuß (ranunculus), C., Valj. (Rad).
Pleteršnik
žȃčka, f. der Tabakbeutel, ogr.-Valj. (Rad); — usnjena vreča, v kateri imajo klamfe, kadar drva vozijo, Lašče-Levst. (Rok.); — eine kleine Geldbörse, vzhŠt.; — prim. nem. Sack.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
žalováti, -ȗjem, vb. impf. 1) trauern; ž. po kom, nach jemandem trauern, den Verlust jemandes betrauern; — Leid tragen, Cig., nk.; — ž. po domu, Heimweh haben, Z.; ž. nad čim, nad kom, sich über jemanden oder etwas betrüben, etwas, jemanden beklagen, Cig.; tudi: ž. črez kaj; ž. koga, betrauern, um jemanden trauern, Cig., Jan., C.; neverniki mene žalujo, Trub.; Sedem let sem čakala, Sedem ga bom žal'vala, Npes.-K.; — bereuen: grehe ž., C., Krelj, ogr.-Valj. (Rad); — 2) = žaliti 1), kränken, Mur., C.
Pleteršnik
Pleteršnik
žáłta, f. 1) die Herbe (des Speckes, Fettes), der ranzige Geschmack, C.; — 2) ein widerwärtiger Mensch, Cig., M.; psovka: žalta človečja! Cig.; — 3) die Sommersprosse, kajk.-Valj. (Rad).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 378
- 379
- 380
- 381
- 382
- 383
- 384
- ...
- 387
- Naslednja »
Število zadetkov: 7735
Dostopnost