Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
cepiti1 nedov., F2, creare arbores, drevje rediti, ſaditi, zépiti; insitor, tá kir zeipi, ſady, ſeye
Celotno geslo eSSKJ16
collegium – samostalnik predvidoma moškega ali srednjega spola
1. v antičnem Rimu organizirana skupina ljudi, ki jih povezuje isti interes ali poklic; SODOBNA USTREZNICA: bratovščina, društvo
2. izobraževalna ustanova z internatom, ki pripravlja za študij na fakulteti; SODOBNA USTREZNICA: kolegij
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
častiti2 -im (častiti, čestiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) izražati priznanje velike vrednosti, veljave; SODOBNA USTREZNICA: častiti
2. versko, kdo/kaj; kogatož., (za kaj) izkazovati čast, spoštovanje z molitvami, obredi; SODOBNA USTREZNICA: častiti
3. kdo/kaj; (od koga), koga/kaj prisojati komu/čemu veliko vrednost, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: čislati, ceniti
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 43 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čez1 (čez, črez) prislov
1. izraža
1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih
Celotno geslo Pohlin
debeliti [debelīti debelím] nedovršni glagol

debeliti se, rediti se

Prekmurski
debelìti se -ím se nedov. debeliti se, rediti se: Na žálodi se kermci debelijo BJ 1886, 30
Celotno geslo eSSKJ16
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol
1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Vorenc
dobro prisl., F174, bene emere, dobru kupiti; benemeritus, dobru vrédin; collectus, dobru per ſebi; confisus, -a, -um, dobru ṡavupan; depsicus, -a, -um, dobru gnèten; desicare, poſuſhiti, dobru poſuſhiti; egregius linguae, kateri cilú dobru govory; fervescere, dobru ſegréti; insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu, jaſnu; inspicere, polukati, notar pogledati, dobru ogledati; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; ligurire, dobru lebati, poṡhirati, ṡhreiti; meditatus, -a, -um, dobru premiſlen; obarmare, oroṡhyti, ſe dobru s'oroṡhyem preṡkarbéti; odorifer, -a, -um, dobru inu lipú diſhèzh; opimare, tolſtiti, pitati, dobru rediti; paratè, dobru perpravlenu; probè, jeſt ſe cilú dobru ſpumnim; promerens, dobru ṡaſluṡhen; salubrè, salubriter, dobru, sdravu; victitare, dobru ṡhiveiti, lebati
Celotno geslo eSSKJ16
dobro2 (dobru, dobro) prislov
1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično
3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo
3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev
4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu
5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih
FRAZEOLOGIJA: dobro dejati, dobro stati komu / (kaj) dobro stoji (za koga)
Celotno geslo eSSKJ16
dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola
1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid
5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje
FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih
Prekmurski
dúg -á m
1. dolg, kar mora kdo vrniti, poravnati: v-preminocsih letaj dug i drugi sztroskih AI 1875, kaz. br. 8; nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; to sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2; i po csaszom znôvim dugim na prêsztopi AI 1875 br. 2, 1
2. krivda, greh: nász je pote'zo Lüczki dúg SM 1747, 251; I tou je grejha dúg SŠ 1796, 4; Ne vzemi, tak od dugá KŠ 1754, 253; On je zadoſzta vcsino grejha dúgi KŠ 1754, 115; moj veſz dúg plácsao KŠ 1754; veſz dug nyemi je odpüſzto KŠ 1771, 60; Odpuſzti nám dugé naſſe TF 1715, 25; dugé nasse ABC 1725, A 4 b; dugé naſſe SM 1747; dugé naſſe KŠ 1754, 169; odpüſzti nám dugé naſe KŠ 1771, 18; velike dugé BKM 1789, 104
Celotno geslo eSSKJ16
flanca -e samostalnik ženskega spola
mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto; SODOBNA USTREZNICA: sadika
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Pleteršnik
gájiti, gȃjim, vb. impf. 1) wachsen lassen, hegen, pflegen, aufziehen, Mur., Cig., Jan.; g. gozd, Mur., Cig., vzhŠt.; travo, drevje si g., ogr.-C.; za finkošti si pašo gajijo, Ščav.-Pjk. (Črt.); vinograd g., C.; — g. si živino = za pleme rediti, Fr.-C.; — 2) heilen, Mur., Cig., Jan.; dal se je Judom g., Met.; — tudi: gajíti, -ím.
Celotno geslo Pohlin
glajnik [glajník] samostalnik moškega spola

kdor gladi, polira

PRIMERJAJ: gladnik2

Prekmurski
gòrhrániti -im nedov.
1. rediti: Za volo žmajnoga mesá se gorhránijo (pure) AI 1878, 24
2. preživljati, vzdrževati: Roditelje deteti, nyé gorhránijo BJ 1886, 39; Što bode nyé kermo ino gorhráno BJ 1886, 18
Prekmurski
gòrihrániti -im nedov. rediti, vzgajati: Nevelni, gori hrániti, krmiti KOJ 1833, 166; da je vu tvojem sztráhi Gorihránim eti v-prahi KAJ 1848, 319; i ſzvojo deczo pobo'sno gori hránita KM 1780 K 86; nyé tak gori hránio KŠ 1754, 188; nevejjo, za zrok káksi jo gori hránijo SŠ 1796, 67; Za ſzvojo deczo Gori jo hráni zradfoſztjom BKM 1789, 268; csi je deczo hránila KŠ 1771, 640; Szvojo deczo je pobo'snoſzt, i na delo gori hráno KM 1790, 68
gòrihránjeni -a -o vzrejen, vzgojen: Vu szkrblivoj vucsitelnoszti je gorihrányen AI 1875, br. 2, 4; Od Deák Ferenca gorihrányeno csér o'zeno AI 1875, br. 2, 5
Besedje16
gorirediti (gori rediti) glag. nedov. ♦ P: 5 (TAr 1562, TO 1564, TkM 1579, DB 1584, TPo 1595)
Vorenc
gos ž, F9, ales, tyza, ṡlaſti te velike s'peruti ṡhivali, kokuſhi, raze, goſſy, etc:; anser, gus; chenotrophia, proſtor ṡa raze, inu goſſy rediti; fulica, -ae, tozhjagus[!] ali liṡka; gingrire, gaglati kakòr ena kokúṡh, ali gúṡ; glacitare, gaglati kakòr goſſy; herbilis anser, ena gús, s'ṡeliṡzham ṡrejena; palmipes, -dis, ſhirokonog, kar ima ſhiroke nogè, kakòr goſſy; turunda, fazilni s'teſtá, s'katerimi ſe Capuni, inu Goſſy pitajo
Vorenc
greti nedov., F3, calefacere, ṡakuriti, ſegréti, gréti, resvrozhiti; focillare, gréti, ogréti, múzh dati, oṡhivéti; fovere aliquem, eniga k'ſebi partiṡkati, greiti, objemati, rediti
Svetokriški
gvantati -am nedov. oblačiti: ſe pofliſash offertnu tvoje telu guantat nedol. ǀ Inu vy Farmani ſte dolshni Mashnike rediti, gvantat nedol. ǀ s'ſnegam gvanta 3. ed. ſvoje sholnerje, inu s'ledam yh shpisha ǀ Gdu tebe guanta 3. ed., inu shpisha ǀ terbei de imà kakorshniga prjatela, de taiſto taku guanda 3. ed. ǀ ym ie almoshno poshilal, guantal del. ed. m ǀ uni bo ſvojo loterzo guantau del. ed. m ǀ ony ſo … veliku lejt vaſs redili, inu guantali del. mn. m gvantati se oblačiti se: katiri hozheo zerat, inu ſe guantat nedol. kakor Gospada ǀ s'dreviom ſe guantate 2. mn. kakor vaſh ozha Adam ǀ de bi vy dobru shiveli, pyli, jeidli, lepu ſe gvantali del. mn. m → gvant
Število zadetkov: 74