V dilemi sem glede postavitve vejice v povedi: Luže prihajamo. Zdi se mi, da če so luže osebek in napovedujejo vsled dezja, da prihajajo, je poved brez vejica. V kolikor mi napovedujemo lužam, da prihajamo skakat po njih, pa je poved z vejico. Imam prav?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Vejica v povedi glede na interpretacijo pomena: »Luže(,) prihajamo!«
Jezikovna
Vejica za »ali«
Zanima me, ali so v spodnjem primeru vejice pravilno postavljene in ali je kakšna morda odveč.
Ali bi bilo bolje, da molčim, ali, da povem?
V dilemi sem predvsem zaradi zadnje vejice.
Jezikovna
Vejice in odvisniki
Prosila bi vas, če mi lahko poveste pravilo v zvezi z odvisniki in vejico pred veznikom in, ki temu odvisniku sledi. Večkrat sem namreč v zagati, kdaj pred veznikom in uporabiti vejico v daljših povedih. Če sem zastavila preobsežno vprašanje, prosim, če me lahko le usmerite na literaturo, ki zajema tovrstna pravila.
Jezikovna
Velika ali mala začetnica: »Bovški Gamsovec«
Smo oskrbniki Pogačnikovega doma na Kriških podih. Zanima nas, kako se pravilno napiše ime gore v naši bližini (Bovški gamsovec ali Bovški Gamsovec)?
Jezikovna
Velika začetnica pri imenih skladov/mehanizmov/instrumentov
prosim vas za dodatno pojasnilo v zvezi z vprašanjem, na katerega ste v Jezikovni svetovalnici že odgovarjali.
Ali se strinjate, da se uradna imena skladov, mehanizmov in drugi instrumentov (v pomenu sklada po SSKJ: denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen), ki so bili ustanovljeni/vzpostavljeni s pravnim aktom, pišejo z veliko začetnico?
V skladu s pravilom § 92, po katerem se z veliko začetnico pišejo: – imena/naslovi skladov: Mednarodni denarni skład, Nobelova ustanova, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenski odškodninski sklad
In da bi imoral biti v skladu s tem npr. Evropski instrument za demokracijo in človekove pravicev uredbi, s katero je bil vzpostavljen, zapisan z veliko začetnico:
Ta uredba uvaja evropski ALI Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, s katerim Skupnost zagotavlja pomoč v okviru politike Skupnosti glede razvojnega sodelovanja ter gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, ki prispeva k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je v skladu z zunanjo politiko Evropske unije kot celoto.
Jezikovna
Velik črtast zvezek ali veliki črtasti/črtani zvezek?
Začetek novega šolskega leta je že za nami in na seznamih šolskih potrebščin za posamezne predmete sem zasledila več različnih rab besedne zveze velik črtast zvezek ali veliki črtasti/črtani zvezek. Ker so tudi učitelji v dilemi, ali uporabiti določno ali nedoločno obliko, raje uporabijo kar zvezo A4 format zvezek s črtami. So črte lastnost zvezka ali gre za vrsto zvezka? Zapisi za mali karirasti zvezek so bili vsi enotni. Kaj svetujete?
Jezikovna
Vezaj ali pomišljaj v nazivu institucije – »Soča«
V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča imamo priložnost spremeniti pisanje imena. Že leta se uporablja registrirano pisanje imena, ko se med besedama Slovenije in Soča naredi brezstični vezaj (tako je bilo določeno v statutu in v logotipu).
Beseda Soča v imenu inštituta predstavlja reko Sočo. To izvira iz obdobja ustanovitve po 2. svetovni vojni, ko so se centri za rehabilitacijo po vseh republikah nekdanje države poimenovali po rekah. Ker je Soča z dojemanjem inštituta v javnosti tesno povezana, jo ohranjamo v imenu.
Sedaj imamo priložnost spremeniti zapis imena, da bo v skladu s pravopisnimi pravili in ustreznim sporočilom. Nagibamo se k pisanju brez vezaja ali pomišljaja.
Prosimo vas za mnenje, ali je to z vidika pravopisa sprejemljivo in smiselno.
Jezikovna
Vezaj med kratico in pridevnikom
Ali je v zvezi LRN-turbulentni model ustrezno uporabiti vezaj? V zvezi LRN-model se mi zdi raba vezaja (glede na pravopisna pravila) povsem ustrezna. Kako je torej z vezajem v prvem primeru? Lahko število π zapišemo tudi v obliki π-število?
Jezikovna
Vezava glagola »želeti si« s predmetom v rodilniku
Zadnjič me je v nekem članku zmotil tale zapis:
- Želela sem si finančne neodvisnosti.
Ali ni pravilneje:
- Želela sem si finančno neodvisnost (4. sklon, in ne 2.)
Podobne zapise sem že večkrat zasledila, zato ne vem, kaj je zdaj prav.
Jezikovna
Vezljivost glagola »rezultirati«
Zanima me, kateri sklon samostalnika je ustrezen ob zvezi rezultirati v tožilniku ali mestniku.
Primer: ..., kar rezultira v enostaven računski postopek/v enostavnem računskem postopku.
Celotno geslo
Frazemi
Jezikovna
Vidski par glagola »biti«
Zanima me, ali je glagol biti v povedi: Bil je bledega obraza. dovršni ali nedovršni in kakšen je njegov vidski par.
Celotno geslo
Frazemi
Jezikovna
V pomivalnem stroju posodo peremo ali pomivamo?
Kot sem že v naslovu omenil, me zanima, ali se posoda v pomivalnem stroju pomiva ali pere. V rabi sta namreč pogosti obe možnosti, zato sem v dilemi. Jaz bi rekel, da je pravilna opcija pomivanje, saj se posodo pomiva. Zanimivo mi je pa to, da je raba pranje posode bistveno pogostejša. Še celo pri navodilih pomivalnih strojev ponavadi piše: "pranje posode v pomivalnem stroju".
Kaj je pravzaprav pravilno? Ali sta pravilni obe možnosti?
Jezikovna
Vprašanje glede pregovora o solzah
Grenke so solze, ki tečejo, še grenkejše tiste, ki ne. (Irski pregovor) Imamo v zakladnici slovenskega jezika kaj podobnega?
Jezikovna
Jezikovna
Vrinjeni stavek za veznikom »in«
V spodnjih povedih, ki imajo isti pomen, ampak različne vrinjene stavke, me zanima, kje bi morala stati vejica pri vezniku in. Ali pred ali za njim?
Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in če se le da, še po kruh v pekarno.
Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in če boš utegnil, še po kruh v pekarno.
Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in če boš imel čas, še v pekarno po kruh.
Zakaj dilema? Ne vem, ali bi veznik in smatral kot del glavnega stavka ali kot del vrinjenega stavka. O tem pa odloča postavitev vejice. Vejica za vrinjenim stavkom mora biti, zato sem jo tudi napisal. Okoli veznika in pa, kot sem že omenil, sem glede postavitve vejice v dilemi.
Kaj vi menite? Ali mora biti vejica za ali pred in?
Jezikovna
Vrsta zloženke: »gorsko-hitrostna«, »gorskohitrostna« ali »gorsko hitrostna dirka«?
Doslej sem bila prepričana, da je prav gorskohitrostna dirka (GHD), pa vidim, da prevladuje izraz gorsko-hitrostna in celo gorsko hitrostna dirka. Kako je prav?
Jezikovna
Vsaka/vsake/vsakega pol leta
Prijava je možna vsake/vsakega/vsaka pol leta?
Kaj je prav? Giga fida navaja vsake pol leta in vsakega pol leta kot najpogosteje uporabljeni varianti. Zanima me slovnična utemeljitev.
Po posluhu se mi (Celjanu) najbolje sliši vsaka pol leta in zdi se mi, da tako govorimo na Celjskem. Glede na ujemanje končnic, se mi to zdi smiselna raba: vsakO letO, vsakI dve letI, vsakA tri letA ... vsakA pol letA ...
Ali torej obstaja slovnični predpis ali pa moramo slediti rabi (giga fida), kjer pa mogoče prevladajo druge regionalne variante? Ali je potem »celjska« manj merodajna?
Jezikovna
William, valižanski princ ali William, princ Walesa?
William, valižanski princ ali William, princ Walesa?
Kateri od teh dveh nazivov v slovenščini je pravilen? V spletnih virih, tudi zanesljivejših medijih, kot je rtvslo.si, se najde oboje.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 12
- 13
- 14
- 15
- 16
- Naslednja »
Število zadetkov: 318
Dostopnost