Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zaboléti -ím dov., zabôlel (ẹ́ ínav. 3. os.
1. povzročiti bolečino: glava ga je zabolela; od svetlobe so ga zabolele oči; ko se je sklonil, ga je rana zelo zabolela / od hrupa so ga zabolela ušesa; pren. zabolela sta jih sramota in krivica; posmeh ga je v srce zabolel
2. brezoseb. začutiti bolečino: stisnil mu je roko, da ga je zabolelo; zabolelo ga je pri srcu, v prsih
SSKJ²
zabôsti -bôdem dov., zabôdel in zabódel zabôdla, stil. zabòl zabôla (ó)
1. s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj: zabosti z iglo v meh
// s sunkom, potiskanjem narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: ko je prenehala šivati, je zabodla iglo v blazinico; zabosti risalni žebljiček v desko
2. s potiskom noža, bodala zlasti v srce ubiti, umoriti: v jezi je zabodel soseda; pogledala me je, kot bi jo zabodel
    zabôsti se 
    s koničastim delom prodreti v kaj in tam ostati: trn se mu je zabodel v prst; globoko se zabosti
    ● 
    ekspr. njegov pogled se je zabodel vanjo ostro, strogo jo je pogledal
    zabodèn -êna -o
    1. deležnik od zabosti: našli so ga zabodenega; pog. gleda kakor zaboden vol zelo neumno ali začudeno
    2. ekspr. zelo neumen ali začuden: zaboden pogled; prisl.: zabodeno strmeti predse; nikar tako zabodeno ne glej
Celotno geslo Sinonimni
zabôsti -bôdem dov.
1.
kaj v kaj s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj (in tam ostane)
SINONIMI:
zapičiti, knj.izroč. vbosti
2.
koga s potiskom noža, bodala zlasti v srce ubiti, umoriti
SINONIMI:
ekspr. zaklati
Pleteršnik
zabósti, -bódem, vb. pf. 1) hineinstechen; z. komu nož v srce, jemandem einen Stich ins Herz geben; z. si trn v nogo, einen Dorn in den Fuß bekommen; — 2) erstechen; z. koga z nožem; — gledati kakor zaboden vol = große Augen machen, Cig.
SSKJ²
zabúnkati -am dov. (ȗ)
1. večkrat udariti s pestjo: zabunkati po vratih
// ekspr. zabiti2, zatolči: srce mu je močneje zabunkalo
2. ekspr. zapraviti: denar je hitro zabunkal / zabunkal je posestvo
    zabúnkati se pog.
    za dalj časa se namestiti kje, umakniti se na težje dostopen kraj, težje dostopno mesto: zabunkali so se v votlino in čakali, da nevarnost mine
zacepetáti zacepetám dovršni glagol [zacepetáti]
    1. večkrat udariti z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
      1.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati zvok, ki kaže, spominja na tako udarjanje
      1.2. ekspresivno izraziti močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
    2. ekspresivno premakniti se, navadno negotovo, v zadregi
    3. ekspresivno sunkovito, hitro se premakniti, stresti, navadno pod vplivom močnega občutja
ETIMOLOGIJA: cepetati
SSKJ²
zadréti -drèm in -dêrem dov., stil. zaderó; zadríte in zaderíte; zadŕl (ẹ́ ȅ, é)
s sunkom narediti, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane: jastreb je zadrl kremplje v zajca; zadreti nož v lipovino
    zadréti se 
    zaradi sile, ostrine priti v kaj in tam ostati: trn se mu je zadrl v peto / ekspr. kragulj se je s kremplji zadrl v kokoš; pren. njene besede so se mu zadrle v srce
    zadŕt -a -o
    1. deležnik od zadreti: v roko zadrt drobec stekla
    2. slabš. trdovraten, zagrizen: zadrt nasprotnik / zadrto sovraštvo / zadrt glas, pogled; prisl.: zadrto gledati, vprašati; zadrto dosleden
SSKJ²
zadrgetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
1. močno se stresti, zlasti od vznemirjenja, mraza: roke, ustnice so mu zadrgetale; zadrgetati od mraza, užitka; zadrgetati po vsem telesu; nervozno zadrgetati; brezoseb. na obrazu mu je zadrgetalo / glas ji je zadrgetal / ekspr. ob vsakem sunku burje okna zadrgetajo se rahlo stresejo
2. ekspr. močno se vznemiriti: zadrgetali so ob misli, kaj bo / srce mu je zadrgetalo od ljubezni
3. ekspr., s prislovnim določilom postati zaznaven, opazen: na obrazu ji je zadrgetal zbegan izraz
SSKJ²
zadrhtéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. rahlo se stresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: roka, telo zadrhti; zadrhteti od jeze, strasti; zadrhteti ob novici; zadrhteti v močnem krču; zadrhtela je kot plamenček v petrolejki / glas mu je zadrhtel / ekspr. hiša je zadrhtela do temeljev se je rahlo stresla
2. knjiž. zelo se čustveno vznemiriti: srce zadrhti od sreče / v takih trenutkih mu zadrhtijo živci
3. knjiž., s prislovnim določilom postati zaznaven, opazen: v njenih očeh je zadrhtela groza / v daljavi zadrhti pesem se zasliši
● 
ekspr. ne vem, je zadrhtela drhteč rekla
SSKJ²
zaigráti -ám dov. (á ȃ)
1. poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem
a) dramski tekst: otroci so zaigrali lutkovno igrico / odlično je zaigral ljubimca; zaigrati glavno vlogo / v nadaljevanki so zaigrali skoraj vsi znani igralci
b) glasbeno delo: zaigrati koračnico, skladbo
2. z igranjem uresničiti: zadnjo tekmo so zaigrali brez napake / igralec je zaigral dobro in se visoko uvrstil / zaigrati na prvenstvu, turnirju; že desetič je zaigral v državni reprezentanci nastopil
3. začeti igrati: ravno ko so zaigrali zadnje dejanje, je izbruhnil ogenj / opolnoči naj zaigra godba / proti koncu tekme so zaigrali še bolj borbeno
4. povzročiti glasbo z glasbilom: zaigrati (na) harmoniko, klavir / zaigrati po notah; zaigrati štiriročno
5. z igranjem, igro zapraviti: zaigrati denar, posestvo / zaigrati v igralnici, na stavah
// ekspr. z nepremišljenim vedenjem ali ravnanjem zapraviti: zaigrati možnost za uspeh; zaigrati ugled, zaupanje; zaigrati svojo prihodnost, srečo
6. ekspr. s svojim vedenjem, govorjenjem namerno ustvariti videz koga ali česa: zaigrati damo, zmagovalca; nataknil si je očala in zaigral slepca / zaigrati slabost, zadrego
7. ekspr., z dajalnikom povzročiti težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: oni bi ti utegnili marsikatero zaigrati / pog. pazite, nekega dne vam jo bo pošteno zaigral
8. ekspr., z dajalnikom narediti nehotene majhne gibe, premike za izražanje, kazanje
a) močnega razburjenja: mišice na licih so ji zaigrale; od napora so mu zaigrale žile na sencih
b) prijetnega vznemirjenja, veselosti: ob novici je ostala mirna, le obraz ji je zaigral / srce mu zaigra, ko to sliši
9. ekspr., s prislovnim določilom spreminjajoč se postati viden, opazen: na licih mu je zaigral čuden nasmeh; v očeh ji je zaigrala jeza / pred menoj so zaigrale žive barve
    zaigráti se 
    z igranjem, igro se zadržati kje predolgo: otroci so se zaigrali in zamudili kosilo / pri šahu sta se zaigrala pozno v noč
    zaigrán -a -o:
    zaigran denar; zaigrana skladba; njen smeh je narejen, solze zaigrane; prisl.: zaigrano veder; sam.: v njenem življenju ni bilo nič zaigranega
Pleteršnik
zaigráti, -ȃm, vb. pf. 1) zu spielen anfangen, Cig.; bes. ein Instrument zu spielen anfangen; — einen Tanz aufführen (fig.): Dve nedelji bodi zdrava, Da jo s pašem zaigrava, Npes.-Jan. (Slovn.); — zu hüpfen anfangen: srce mu je zaigralo, Erj. (Izb. sp.); — solza mu zaigra v očesu, ein Thräne erglänzte in seinem Auge, C.; — 2) durch Spiel verlieren, verspielen; z. ves imetek.
SSKJ²
zakipéti -ím dov., zakípel (ẹ́ í)
1. zaradi močnega vretja se dvigniti: juha, mleko zakipi; brezoseb. v loncu je zakipelo
2. ekspr. zaradi določene sile se strmo dvigniti, pri čemer nastane vretju podobno gibanje: ob eksploziji voda zakipi / valovi zakipijo
// strmo se dvigniti, vzpeti: v daljavi zakipijo v nebo stolpnice / gozdovi zakipijo do zasneženih grebenov
3. ekspr. na hitro pojaviti se v veliki meri: na travnikih je zakipela pomlad / v njem je zakipelo divje sovraštvo
// doseči zelo visoko stopnjo določenega duševnega stanja: od razburjenja je zakipel / v meni je zakipela kri / srce ji zakipi v močni ljubezni
4. ekspr. razjeziti se, razburiti se: ni zakipel, le užaljeno je molčal / tako ne gre, je zakipel
SSKJ²
zakleníti -klénem dov. (ī ẹ́)
1. dati mehanizem ključavnice v tak položaj
a) da se kaj ne da odpreti: zaklenil je in spravil ključ; zakleniti s ključem; ključavnica se sama zaklene / dvakrat zakleniti / zakleniti lisice, vrata
b) da kaj ne more več delovati: zakleniti kolo, volan / zakleniti datoteke, telefon, tipkovnico onemogočiti, omejiti uporabo ali preprečiti nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem
// s takim dejanjem narediti
c) da notranjost česa ni dostopna: zakleniti omaro, sobo / cerkev čez opoldne zaklenejo zaprejo; pren., ekspr. zakleniti svoje srce
č) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zakleniti denar v blagajno; zakleniti slaščice v shrambo; pren., ekspr. zakleniti bolečino vase
d) da se komu onemogoči dostop do česa: vino mu zmeraj zaklene / pred njim je treba vse zakleniti
e) da kdo mora ostati, kjer je: zakleniti otroka v sobo / zaklenil jo je ven
 
z odgovorom zakleniti komu usta zapreti
2. šport. žarg. preprečiti, da nasprotnik doseže zadetek: vratar je zaklenil gol
    zakleníti se 
    z zaklenitvijo vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: ko pride domov, se zaklene; zakleniti se z otrokom v hišo, sobo
    zaklenívši zastar.:
    zaklenivši vhodna vrata, je odšel spat
    zaklénjen -a -o:
    zaklenjen avtomobil / zaklenjen računalnik; zaklenjena tipkovnica
SSKJ²
zaklokotáti -ám in -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
nav. ekspr. dati kratke, votle glasove, navadno pri prehodu vode čez kako oviro: potok zaklokota; v kotanjah zaklokota voda / voda je zaklokotala po tleh klokotaje stekla; vino je zaklokotalo po grlu / brezoseb. v loncu je kmalu zaklokotalo
// dati temu podobne glasove: v daljavi je zaklokotal mitraljez / srce ji je zaklokotalo od razburjenja
SSKJ²
zaklopotáti -ám in -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
1. nav. ekspr. slišno, odsekano udariti ob tla: po tlaku so zaklopotale cokle / konjska kopita zaklopotajo zapeketajo
// dati odsekane, navadno enakomerne glasove: štorklje so zaklopotale in odletele / v daljavi zaklopotajo strojnice / srce mu zaklopota močneje zabije
2. slabš. reči, povedati: škoda, je zaklopotala soseda
SSKJ²
zakopitljáti -ám dov. (á ȃnav. ekspr.
1. nekoliko zakopitati: konja zakopitljata in potegneta / iz vrta zakopitlja osel
2. s kratkimi udarci nog ob tla zaplesati: plesalca zakopitljata v fokstrotu
● 
ekspr. srce mu od veselja zakopitlja močneje zabije
SSKJ²
zakŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. postati trden, želatinast: kuhati jajce, da beljak zakrkne / zastar. mleko zakrkne se sesiri
// povzročiti, da postane kaj trdno, želatinasto: bakterije iz mleka izločeno snov zakrknejo
2. zaradi krajšega delovanja vrele, zelo vroče tekočine postati v zunanji plasti trši, v notranjosti pa ostati mehek: pražiti jetra na olju, da zakrknejo
// dati kaj za krajši čas v vrelo, zelo vročo tekočino, da postane zunanja plast trša, notranjost pa ostane mehka: zakrkniti pečenko, ribe; zakrkniti kaj v vreli masti, vodi
3. ekspr. postati strog, nedovzeten za prošnje, zahteve koga in vztrajati v tem odnosu, kažoč nenaklonjenost: nekateri so se omehčali, on pa je še bolj zakrknil; ker so ga zmerjali, se je zakrknil in ne govori več / srce mu zakrkne in nobena reč ga ne gane / zakrkniti v hudobiji, molku
// narediti, povzročiti, da postane kdo tak: storjena krivica ga je zakrknila / to doživetje mu je zakrknilo srce, značaj
4. ekspr. postati tog, vztrajno se ohranjajoč v določenem stanju: mišljenje mu zakrkne; njegove slabosti so se na starost še bolj zakrknile; sovraštvo v njem se zakrkne
● 
knjiž. rad zatisne oko in zakrkne uho noče videti, opaziti in slišati česa; ekspr. zakrkniti srce postati nedovzeten za čustva; ekspr. obraz mu je zakrknil v hudoben izraz dobil je hudoben izraz
    zakŕkniti se v zvezi zakrkniti se vase
    zapreti se vase: zakrkniti se vase in molčati; užaljen se zakrkne vase
    zakŕknjen -a -o
    1. deležnik od zakrkniti: zakrknjen človek; zakrknjen v zlu; zakrknjena jeza
    2. ekspr. ki vztraja pri čem, navadno slabem, nezaželenem: zakrknjen grešnik, lažnivec / zakrknjen samec, skopuh / zakrknjeno vedenje
    ● 
    zastar. v rasti zakrknjeno drevo zakrnelo; prisl.: zakrknjeno molčati, tajiti
Pleteršnik
zakŕkniti, -kȓknem, vb. pf. 1) sich verhärten, Mur., M.; — sich verdichten, C.; erstarren, gerinnen, Jan.; mleko zakrkne, Nov.-C., Erj. (Som.); — 2) = crkniti, Levst. (Zb. sp.); — 3) (fig.) sich verhärten, hartnäckig, obstinat werden, Cig., Ravn.-C.; z. v hudobiji, Cig.; — 4) hart machen, verstockt machen: kako vendar napuh zakrkne človeško srce! Ravn.; — z. se, erharten, Cig.; prst se mi je zakrknil, Polj.; na maslu zakrknjeno jajce, das Ochsenauge, Jan. (H.); — zakrknjen, verstockt: zakrknjen v hudobiji, Cig.; zakrknjeno srce, obstinater Sinn, Nov.-C.
SSKJ²
zakrvavéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. začeti krvaveti: trnje ga opraska, da zakrvavi / rana spet zakrvavi; ugriznil se je v ustnico, da je zakrvavela
2. knjiž. postati krvavo rdeč: cvet zakrvavi / vzhod zakrvavi v zarji
3. knjiž. začeti oddajati krvavo rdečo svetlobo: za oblaki zakrvavi sonce / za rdečim zagrinjalom zakrvavi luč
● 
knjiž. srce mu je zakrvavelo postal je zelo žalosten, prizadet
SSKJ²
zaledenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: sneg, voda zaledeni / jezera, luže zaledenijo
// prekriti se z ledom: skale, žlebovi zaledenijo
2. ekspr. postati brezčuten, zelo hladen: njen prijazni nasmeh je zaledenel; vsa čustva usmiljenja so v hipu zaledenela; v trenutku ji je zaledenelo srce je začutila velik strah, grozo
● 
ekspr. ob novici mu je zaledenela kri (v žilah) se je zelo prestrašil
    zaledenèl in zaledenél -éla -o:
    pazi, ceste so zaledenele; zaledenelo jezero; zaledenelo okno
Število zadetkov: 1005