iméti Frazemi s sestavino iméti:
čìč níma nìč, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, iméti ása v rokávu, iméti béla jétra, iméti besédo, iméti brádo, iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti cmòk v gŕlu, iméti čésa čez glávo, iméti čésa kot vrág tóče, iméti čésa prek gláve, iméti číste rôke, iméti čísto vést, iméti čŕni mádež, iméti čŕno dúšo, iméti čŕno píko, iméti debélo kóžo, iméti [dêbel] krompír, iméti denárja kot vrág tóče, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dóber dán, iméti dóber nós [za kàj], iméti dóber želódec, iméti dôbre žívce, iméti dôbro dúšo, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kàkor kráva rép, iméti dólge pŕste, iméti dólgo lájtengo, iméti dvé lévi rôki, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti ga pod kápo, iméti ga pod strého, iméti glávno besédo, iméti glávno vlógo, iméti glávo in rép, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti góbec, iméti góbec kot kráva rèp, iméti hrbteníco, iméti hudíča v sêbi, iméti hudíčevo sréčo, iméti jájca, iméti jásno slíko [čésa; o čém], iméti jekléne žívce, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti káčo v žêpu, iméti kàj kot na pládnju, iméti kàj na dúši, iméti kàj na glávi, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti kàj na króžniku, iméti kàj na vésti, iméti kàj v kŕvi, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kàj v mezíncu, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti kàj za brégom, iméti kàj za plótom, iméti kàj za pod zób, iméti kámen namésto srcá, iméti kóga/kàj na píki, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti kóga/kàj na rovášu, iméti kóga/kàj na tapéti, iméti kóga/kàj pod pálcem, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, iméti kóga/kàj v želódcu, iméti kóga na špági, iméti kóga na vésti, iméti kóga na vŕvici, iméti kóga na vsák pŕst [po] desét, iméti kóga na vsák pŕst [po] pét, iméti kóga pod copáto, iméti kóga ràd kot bráta, iméti kóga v páci, iméti kóga v šáhu, iméti kóga za nôrca, iméti kóga za ôsla, iméti kóga za pavlího, iméti kóga za pêpčka, iméti kosmáta ušésa, iméti kosmáto vést, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti krátek spomín, iméti krátko pámet, iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti krompír, iméti krváve rôke, iméti kúrje možgáne, iméti kúrjo kóžo, iméti kúrjo pámet, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, iméti lúknjo v žêpu, iméti máčka, iméti málo [vèč] solí v glávi, iméti manévrski prôstor, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti megléne pójme o čém, iméti mêhka koléna, iméti mêhko srcé, iméti mévlje v ríti, iméti móčne kárte [v rôkah], iméti módro krí, iméti morálnega máčka, iméti na múhi kóga, iméti nabrúšen jêzik, iméti nôge têžke kot cènt, iméti nós kot krompír, iméti očí na pêcljih, iméti odločílno vlógo, iméti óster jêzik, iméti pésniško žílico, iméti píko na jezíku, iméti pod oróžjem, iméti pod pálcem, iméti póln kúfer kóga/čésa, iméti póln kúrac kóga/čésa, iméti póln žèp [denárja], iméti pólna ústa beséd, iméti pólne hláče, iméti pólne rôke déla, iméti pólne žêpe [denárja], iméti pólno glávo čésa, iméti pomémbno vlógo, iméti prázno glávo, iméti prevelíke očí, iméti prôste rôke [pri čém], iméti pŕste vmés, iméti rép in glávo, iméti répo v ušésih, iméti slàb dán, iméti slábo vést, iméti slámo v glávi, iméti slónjo kóžo, iméti slónovo kóžo, iméti spomín kot rešêto, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti sréčno rôko [pri čém], iméti sréčo v nesréči, iméti sršéne v glávi, iméti sršéne v ríti, iméti strupén jêzik, iméti súho gŕlo, iméti svêtle trenútke, iméti svínjsko sréčo, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti svój kríž, iméti svój prôstor pod sóncem, iméti svôje adúte, iméti svôje mêje, iméti svôje pŕste vmés, iméti svôjih pét minút [sláve], iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti škárje in plátno v rôkah, iméti tŕdo kóžo, iméti tŕdo srcé, iméti trébuh kàkor bóben, iméti trébuh kot sód, iméti umázane rôke, iméti v rôkah močán adút, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vèč želéz v ôgnju, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iméti [velíko] pod pálcem, iméti velíko vlógo, iméti volôvske možgáne, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, iméti vrážjo sréčo, iméti vsák dán nedéljo, iméti vsè adúte v rôkah, iméti vsè kárte v rôkah, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti [vsè] svôje adúte, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti za ostrím debélo, iméti zádnjo besédo, iméti zdrávo bárvo, iméti zelêne pŕste, iméti zelêno lúč za kàj, iméti zláto dúšo, iméti zláto srcé, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, iméti [žé] brádo, iméti želézno rezêrvo, iméti žílico za kàj, kot bi imél slábo vést, kot [da] bi imél pólne hláče, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti čístih rôk, ne iméti dláke na jezíku, ne iméti [dóbrega] želódca, ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti dúnsta o čém, ne iméti hrbteníce, ne iméti jájc, ne iméti jásnih pójmov o čém, ne iméti kàj dáti v lônec, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne iméti mírnega trenútka, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne iméti niti belíča [v žêpu], ne iméti níti fícka, ne iméti níti krájcarja, ne iméti [níti] póčenega gróša, ne iméti niti prebíte páre, ne iméti níti za sól, ne iméti pójma [o čém], ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], ne iméti sréčne rôke [pri čém], ne iméti stó pík, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, sténe imájo ušésa, stráh imá velíke očí, še za slán krompír ne iméti, še za sól ne iméti, tenák nós iméti, vsák imá svój kríž, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Pleteršnik
imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.-Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben (germ.); rad i. koga, gerne haben (germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen (germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.-Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.-Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.-Mik. (V. Gr. III. 176.).
SSKJ²
ìnsuficiénten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑)
1. knjiž. nezadosten, pomanjkljiv: ta razlog je insuficienten
2. med. ki ima nezadostno zmogljivost: insuficientno srce
1. knjiž. nezadosten, pomanjkljiv: ta razlog je insuficienten
2. med. ki ima nezadostno zmogljivost: insuficientno srce
SSKJ²
SSKJ²
izgrísti -grízem dov. (í)
z grizenjem odstraniti: miši so izgrizle sredico iz kruha / ekspr. srce bi ti izgrizla; pren. ogenj je izgrizel polena
● knjiž., ekspr. bolezen jo je izgrizla izčrpala, uničila; ekspr. izgrizli so ga iz službe s prikritim, zahrbtnim delovanjem so dosegli, da je bil odpuščen
// z grizenjem narediti, izoblikovati: ose so izgrizle luknjo v hruško; prim. zgristi
z grizenjem odstraniti: miši so izgrizle sredico iz kruha / ekspr. srce bi ti izgrizla; pren. ogenj je izgrizel polena
● knjiž., ekspr. bolezen jo je izgrizla izčrpala, uničila; ekspr. izgrizli so ga iz službe s prikritim, zahrbtnim delovanjem so dosegli, da je bil odpuščen
// z grizenjem narediti, izoblikovati: ose so izgrizle luknjo v hruško; prim. zgristi
SSKJ²
izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ī í)
1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu; pren., ekspr. izgubil sem ključ do njenega srca
2. priti v položaj, ko kdo koga nima več, navadno zaradi njegove smrti: izgubiti brata, svojce v vojni; že v mladosti je izgubil starše so mu umrli / v šestem mesecu nosečnosti je izgubila otroka je imela splav / knjiž. z njegovo smrtjo smo izgubili najboljšega prijatelja / v osmrtnicah izgubili smo našo dobro mamo
3. s širokim pomenskim obsegom postati revnejši, siromašnejši
a) za kako stvar: izgubiti dlako, lase; izgubiti imetje; država je izgubila z vojno precej ozemlja / četa je izgubila v napadu pet borcev; krave so izgubile mleko; studenec izgubi poleti vodo presahne / zaradi objave tega članka je list izgubil precej naročnikov
b) za kako lastnost: izgubiti barvo, lesk, vonj; izgubiti ceno, čast, ugled, vrednost; jed je zaradi dolgotrajnega kuhanja izgubila okus; igra je izgubila na privlačnosti izgubila privlačnost / izgubiti pogum, veselje do dela; sčasoma je izgubil strah pred javnim nastopanjem; izgubili so upanje, da bi ponesrečence še rešili / beseda je izgubila izvirni pomen; sonce je že izgubilo moč
c) za kak telesni organ ali njegovo delovanje: izgubiti nogo, roko; izgubiti spomin / bolnik je izgubil veliko krvi / izgubil je ravnotežje in padel; izgubiti sposobnost orientacije / publ.: izgubiti oči, vid oslepeti; izgubiti sluh oglušeti; izgubiti zavest omedleti; izgubiti življenje v prometni nesreči umreti
č) za kaj, s čimer kdo razpolaga: izgubiti čas s čakanjem; s tem delom sem izgubil celo leto / zaradi prestopka je izgubil vozniško dovoljenje / izgubiti državljanstvo, volilno pravico; izgubiti oblast / izgubiti čin
// s prislovom postati manj vreden, manj popoln: nova izdaja knjige je zaradi izpuščenih skic in slik precej izgubila
// ne biti več deležen kakega stanja: izgubiti mir, prostost, svobodo
4. z oslabljenim pomenom z neuspehom končati določen proces, v katerem nastopata navadno dve nasprotni strani: izgubiti bitko, igro, stavo, vojno / elipt. izgubil si! Pet litrov boš plačal izgubil si stavo
5. imeti izgubo, škodo: pri prodaji je izgubil dva tisoč evrov
● ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. glej, da ne boš izgubil glave da boš ostal priseben; ekspr. kaj si jezik izgubil, da ne odgovoriš zakaj ne odgovoriš; učenec je izgubil leto ni izdelal (v šoli); ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. izgubiti srce zaljubiti se; ekspr. izgubiti tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; ekspr. niti trenutka ne smemo izgubiti takoj moramo ukrepati; letalo je izgubilo višino leteč se je hitro približalo zemlji; ekspr. izgubiti živce razburiti se; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. popolnoma ga je izgubil iz spomina se ga ne more spomniti; publ. vzgoje ne smemo izgubiti iz vida prezreti, zanemariti; publ. izgubiti skrb za delavce izpred oči ne skrbeti zanje, pozabiti nanje; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; preg. kjer nič ni, še cesar pravico izgubi
♦ šport. izgubiti plošček, žogo dopustiti, da pride plošček, žoga k nasprotnemu moštvu
1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu; pren., ekspr. izgubil sem ključ do njenega srca
2. priti v položaj, ko kdo koga nima več, navadno zaradi njegove smrti: izgubiti brata, svojce v vojni; že v mladosti je izgubil starše so mu umrli / v šestem mesecu nosečnosti je izgubila otroka je imela splav / knjiž. z njegovo smrtjo smo izgubili najboljšega prijatelja / v osmrtnicah izgubili smo našo dobro mamo
3. s širokim pomenskim obsegom postati revnejši, siromašnejši
a) za kako stvar: izgubiti dlako, lase; izgubiti imetje; država je izgubila z vojno precej ozemlja / četa je izgubila v napadu pet borcev; krave so izgubile mleko; studenec izgubi poleti vodo presahne / zaradi objave tega članka je list izgubil precej naročnikov
b) za kako lastnost: izgubiti barvo, lesk, vonj; izgubiti ceno, čast, ugled, vrednost; jed je zaradi dolgotrajnega kuhanja izgubila okus; igra je izgubila na privlačnosti izgubila privlačnost / izgubiti pogum, veselje do dela; sčasoma je izgubil strah pred javnim nastopanjem; izgubili so upanje, da bi ponesrečence še rešili / beseda je izgubila izvirni pomen; sonce je že izgubilo moč
c) za kak telesni organ ali njegovo delovanje: izgubiti nogo, roko; izgubiti spomin / bolnik je izgubil veliko krvi / izgubil je ravnotežje in padel; izgubiti sposobnost orientacije / publ.: izgubiti oči, vid oslepeti; izgubiti sluh oglušeti; izgubiti zavest omedleti; izgubiti življenje v prometni nesreči umreti
č) za kaj, s čimer kdo razpolaga: izgubiti čas s čakanjem; s tem delom sem izgubil celo leto / zaradi prestopka je izgubil vozniško dovoljenje / izgubiti državljanstvo, volilno pravico; izgubiti oblast / izgubiti čin
// s prislovom postati manj vreden, manj popoln: nova izdaja knjige je zaradi izpuščenih skic in slik precej izgubila
// ne biti več deležen kakega stanja: izgubiti mir, prostost, svobodo
4. z oslabljenim pomenom z neuspehom končati določen proces, v katerem nastopata navadno dve nasprotni strani: izgubiti bitko, igro, stavo, vojno / elipt. izgubil si! Pet litrov boš plačal izgubil si stavo
5. imeti izgubo, škodo: pri prodaji je izgubil dva tisoč evrov
● ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. glej, da ne boš izgubil glave da boš ostal priseben; ekspr. kaj si jezik izgubil, da ne odgovoriš zakaj ne odgovoriš; učenec je izgubil leto ni izdelal (v šoli); ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. izgubiti srce zaljubiti se; ekspr. izgubiti tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; ekspr. niti trenutka ne smemo izgubiti takoj moramo ukrepati; letalo je izgubilo višino leteč se je hitro približalo zemlji; ekspr. izgubiti živce razburiti se; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. popolnoma ga je izgubil iz spomina se ga ne more spomniti; publ. vzgoje ne smemo izgubiti iz vida prezreti, zanemariti; publ. izgubiti skrb za delavce izpred oči ne skrbeti zanje, pozabiti nanje; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; preg. kjer nič ni, še cesar pravico izgubi
♦ šport. izgubiti plošček, žogo dopustiti, da pride plošček, žoga k nasprotnemu moštvu
- izgubíti se tudi zgubíti se
1. priti v položaj, v katerem osebek ne ve, kje natančno je in kam mora iti: izgubiti se v gozdu, temi; sam bi se v neznanem mestu izgubil / izgubil se je otrok, star pet let; pren. nekaj časa je sledil misli, potem se je pa izgubil
// nav. ekspr., s prislovnim določilom ne moči priti do ustrezne rešitve zaradi čezmernega, pretiranega ukvarjanja s čim: avtor se je izgubil v obsežnem gradivu; izgubiti se v malenkostih, podrobnostih
2. ekspr. začeti živeti v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: sin se je čisto izgubil; zdaj je že tako trden in značajen, da se ne bo izgubil / za fanta se ni treba bati, da bi se izgubil v življenju
3. s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati
a) neviden: avtomobil se je izgubil za ovinkom; možje so se izgubili med drevjem; pren. osnovna misel referata se je v množici podatkov izgubila
b) neslišen: njegov klic se je izgubil v daljavi / koraki so se izgubili v noč
// knjiž. preiti v kaj drugega: breg se je polagoma izgubil v ravnino; govorjenje se je izgubilo v banalnost
4. ekspr. počasi, skoraj neopazno oditi: gostje so se drug za drugim izgubili; kmalu po vojni se je izgubil iz naših krajev; izgubil se je pri zadnjih vratih; izgubil se je brez sledu / kot ukaz: izgubi se; da se mi pri priči izgubiš
5. prenehati biti, obstajati: spomin nanj se je kmalu izgubil
// z zmanjšanjem rabe, uporabe prenehati biti, obstajati: stari običaji so se izgubili
6. izgubiti zavest, omedleti: bolnik se je za kratek čas zavedel, potem se je pa spet izgubil
● ekspr. le malokdo se izgubi v naše kraje pride; ekspr. v očetovi obleki se je kar izgubil bila mu je preširoka, prevelika; ekspr. izgubiti se v spominih intenzivno premišljati o njih
- izgubívši tudi zgubívši zastar.:
izgubivši bitko, so se umaknili
- izgubljèn tudi zgubljèn -êna -o
1. deležnik od izgubiti: izgubljen čas; izgubljen denar; kakor izgubljen je taval po mestu / zadela ga je izgubljena krogla krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena / izgubljena vera
● ekspr. če nas zanese v tok, smo izgubljeni se ne bomo rešili; preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
♦ rel. izgubljeni raj; izgubljeni sin
2. ekspr. ki ne ve, kako (se) ravnati: brez nje je (čisto) izgubljen / gledal je za njo z izgubljenim pogledom; prisl.: izgubljeno se smejati; sam.: po prijateljevi smrti se čuti izgubljenega
Pravopis
izgubíti -ím dov. izgúbil -íla, nam. izgubít/izgubìt; drugo gl. gubiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ denarnico; ~ svojce; ~ zavest omedleti; poud.: ~ oblast nad seboj |ne moči se obvladati|; ~ srce |zaljubiti se|; ~ živce |razburiti se|
izgubíti se -ím se (í/ȋ í) Otrok se je izgubil v gozdu; poud.: Sin se je čisto izgubil |ni našel prave življenjske poti|; Le malokdo se ~i v naše kraje |pride|
izgubíti se -ím se (í/ȋ í) Otrok se je izgubil v gozdu; poud.: Sin se je čisto izgubil |ni našel prave življenjske poti|; Le malokdo se ~i v naše kraje |pride|
Pleteršnik
izgubíti, -ím, vb. pf. 1) verlieren; denar i., pri igri i.; pravdo, stavo i.; službo i.; pamet i., ein Narr werden; glavo i., den Kopf (die Besonnenheit) verlieren; i. upanje, srce, die Hoffnung, den Muth verlieren; vero pri ljudeh, veljavo i.; veliko krvi i.; posoda je slabi duh izgubila; barvo i.; roge, dlako i.; krava je mleko izgubila; izpred oči izgubiti koga, aus den Augen verlieren; — i. se, in Verlust gerathen, verloren gehen; vol se je izgubil; izgubljena ovca; i. se kam, irgendwohin verschwinden; i. se kakor kafra, Cig.; izgubi se, packe dich! verschwinde! glas se izgubi, verhallt; moralisch verloren gehen: v mestu se bode deček izgubil; izgubljen sem, ich bin verloren; — ves izgubljen je, er ist ganz verwirrt, zerstreut, ("verloren") Cig., Jan., jvzhŠt.; — 2) abortieren, Ip., Kras-Erj. (Torb.).
SSKJ²
izigráti -ám dov. (á ȃ)
1. s prikritimi, zvijačnimi dejanji oškodovati: izigrati upnike; pri delitvi so ga grdo izigrali / izigrati mornarico proti letalstvu; izigrati tamkajšnje prebivalstvo za pravice dvojezičnosti; pren. izigrati pridobitve revolucije
// doseči prepovedan cilj, ne da bi bil pri tem zakon formalno kršen: izigrati določbe, predpise; na vse načine so skušali izigrati uredbe
2. publ. popolnoma, v celoti izoblikovati: igralec je močno izigral predvsem zadnji prizor; učinkovito je izigrala vlogo služabnice
3. igr. dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti: izigrati adut(a), srce; izigrati napačno karto
● ekspr. izigrati zadnji adut, zadnjo karto uporabiti najučinkovitejše sredstvo, najboljši pripomoček za uspeh
1. s prikritimi, zvijačnimi dejanji oškodovati: izigrati upnike; pri delitvi so ga grdo izigrali / izigrati mornarico proti letalstvu; izigrati tamkajšnje prebivalstvo za pravice dvojezičnosti; pren. izigrati pridobitve revolucije
// doseči prepovedan cilj, ne da bi bil pri tem zakon formalno kršen: izigrati določbe, predpise; na vse načine so skušali izigrati uredbe
2. publ. popolnoma, v celoti izoblikovati: igralec je močno izigral predvsem zadnji prizor; učinkovito je izigrala vlogo služabnice
3. igr. dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti: izigrati adut(a), srce; izigrati napačno karto
● ekspr. izigrati zadnji adut, zadnjo karto uporabiti najučinkovitejše sredstvo, najboljši pripomoček za uspeh
- izigrán -a -o:
izigran zakon
● izigrana harmonika, gramofonska plošča izrabljena zaradi dolgotrajne rabe, uporabe
Pravopis
izigráti -ám dov. izigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) koga/kaj ~ soigralca pri igri ukaniti; ~ upnike prevarati; igr.: ~ srce, aduta; izigrati koga/kaj proti komu/čemu ~ eno stranko proti drugi; izigrati koga za kaj ~ državljane za pravico dvojezičnosti ogoljufati
SSKJ²
izkrvavéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo
// knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi
2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih
1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo
// knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi
2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih
- izkrvavèl in izkrvavél -éla -o:
izkrvavelo ljudstvo je životarilo
♦ agr. dobro izkrvavela žival žival, ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri
Pleteršnik
SSKJ²
izrazováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. izražati: srce izrazuje, kar čuti / nemir se je izrazoval na njenem obrazu / podoba ne izrazuje tega, kar je pesnik nameraval
zastar. izražati: srce izrazuje, kar čuti / nemir se je izrazoval na njenem obrazu / podoba ne izrazuje tega, kar je pesnik nameraval
- izrazováti se
govoriti, pripovedovati: kakor se je sam izrazoval, je bilo to srečanje zanj usodno
Pleteršnik
izsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herausschütten, ausschütten, wegschütten (von trockenen Dingen), Dol' malo izspi, Vod. (Rok.)-Levst. (Rok.); — pren. svoje srce izspe, Trub.; — i. se: herausfallen: čreva so se mu izsule, Schönl.; ausgeschüttet werden: naglo se je črez nje izsula jeza božja, Bas.
SSKJ²
iztrésti -trésem dov., iztrésite in iztresíte; nam. iztrést in iztrèst (ẹ́)
1. s tresenjem spraviti iz česa: iztresti jagode; orehi so se iztresli
// s tresenjem napraviti, da v čem ni več določene stvari, vsebine: iztresti vrečo
2. ekspr. izločiti v velikih količinah: oblaki so iztresli točo
3. silovito izraziti svoja čustva: nanj je iztresel ploho kletvic
● iztresti komu svojo dušo, srce povedati vse o svojih čustvih; ekspr. iztresti jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. vse je iztresel v eni sapi hitro povedal; ekspr. nič ne premišljuj, kar iztresi povej, kaj misliš; ekspr. iztresel se je nad njim izrazil svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju
1. s tresenjem spraviti iz česa: iztresti jagode; orehi so se iztresli
// s tresenjem napraviti, da v čem ni več določene stvari, vsebine: iztresti vrečo
2. ekspr. izločiti v velikih količinah: oblaki so iztresli točo
3. silovito izraziti svoja čustva: nanj je iztresel ploho kletvic
● iztresti komu svojo dušo, srce povedati vse o svojih čustvih; ekspr. iztresti jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. vse je iztresel v eni sapi hitro povedal; ekspr. nič ne premišljuj, kar iztresi povej, kaj misliš; ekspr. iztresel se je nad njim izrazil svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju
- iztrésti se pog., ekspr.
povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: prišla je na obisk, da se iztrese;
SSKJ²
iztŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem spraviti iz česa: iztrgati list iz bloka
// ekspr. ločiti, vzeti del teksta iz celote: iztrgati posamezne stavke iz razprave / iztrgati posamezne misli; iztrgati prizor iz zgodbe
2. s sunkovitim potegom spraviti iz prijema: iztrgal mu je knjigo, ki jo je držal; iztrgati puško iz rok; iztrgala je roko iz njegove / v osmrtnicah smrt nam je iztrgala ljubljenega sina; pren. iztrgati oblast iz rok pohlepnežev
// s silo narediti, da kaj ni več na prvotnem mestu: granata je iztrgala vrata iz podbojev; pren., knjiž. vojna ga je iztrgala z rodne grude
3. ekspr., z dajalnikom povzročiti, narediti, da kaj ni več pod oblastjo, vplivom koga: iztrgati deželo sovražniku; iztrgati otroka slabi družbi / iztrgati obdelovalno zemljo morju
4. ekspr. spraviti koga iz neprijetnega položaja, stanja: iztrgati ljudstvo iz nevednosti; hvaležen mu je, ker ga je iztrgal iz revščine / mati ga je iztrgala očetovi jezi
// v zvezi z iz proti njegovi volji spraviti koga iz kakega stanja sploh: iztrgati koga iz zamišljenosti / iztrgati iz igre, spanja
5. ekspr. z vztrajnostjo, vsiljivostjo doseči, da kdo kaj pove: iztrgati komu resnico, skrivnost / prisego mu je iztrgal z nasiljem
● vznes. smrt mu je iztrgala pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. srce mi iztrgajte iz prsi, pa tega ne bom storil izraža zelo odklonilno stališče; ekspr. to si moraš iztrgati iz spomina pozabiti; ekspr. ne more je iztrgati iz srca pozabiti nanjo; jo prenehati ljubiti; ekspr. srce bi si iztrgala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti
1. s trganjem spraviti iz česa: iztrgati list iz bloka
// ekspr. ločiti, vzeti del teksta iz celote: iztrgati posamezne stavke iz razprave / iztrgati posamezne misli; iztrgati prizor iz zgodbe
2. s sunkovitim potegom spraviti iz prijema: iztrgal mu je knjigo, ki jo je držal; iztrgati puško iz rok; iztrgala je roko iz njegove / v osmrtnicah smrt nam je iztrgala ljubljenega sina; pren. iztrgati oblast iz rok pohlepnežev
// s silo narediti, da kaj ni več na prvotnem mestu: granata je iztrgala vrata iz podbojev; pren., knjiž. vojna ga je iztrgala z rodne grude
3. ekspr., z dajalnikom povzročiti, narediti, da kaj ni več pod oblastjo, vplivom koga: iztrgati deželo sovražniku; iztrgati otroka slabi družbi / iztrgati obdelovalno zemljo morju
4. ekspr. spraviti koga iz neprijetnega položaja, stanja: iztrgati ljudstvo iz nevednosti; hvaležen mu je, ker ga je iztrgal iz revščine / mati ga je iztrgala očetovi jezi
// v zvezi z iz proti njegovi volji spraviti koga iz kakega stanja sploh: iztrgati koga iz zamišljenosti / iztrgati iz igre, spanja
5. ekspr. z vztrajnostjo, vsiljivostjo doseči, da kdo kaj pove: iztrgati komu resnico, skrivnost / prisego mu je iztrgal z nasiljem
● vznes. smrt mu je iztrgala pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. srce mi iztrgajte iz prsi, pa tega ne bom storil izraža zelo odklonilno stališče; ekspr. to si moraš iztrgati iz spomina pozabiti; ekspr. ne more je iztrgati iz srca pozabiti nanjo; jo prenehati ljubiti; ekspr. srce bi si iztrgala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti
- iztŕgati se
s sunkom spraviti se iz prijema: hotela se mu je iztrgati, a jo je trdno držal; konj se mu je iztrgal in zbežal; iztrgati se iz objema, rok; pren. dežela se je iztrgala iz klešč imperializma
● knjiž. jagnedi so se iztrgali iz noči postali vidni, se prikazali v obrisih; ekspr. krik se mu je iztrgal iz prsi nenadoma je zakričal; brezoseb., ekspr. pa naj bo, se mu je iztrgalo je rekel, spregovoril
- iztŕgan -a -o:
iztrgan list; stavki so nasilno iztrgani iz konteksta; morju iztrgana zemlja; prisl.: iztrgano podane misli;
Pleteršnik
Celotno geslo
Frazemi
jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, čepéti kot kóklja [na jájcih], glédati kóga kot žába jájce, hodíti kot po jájcih, iméti jájca, iskáti dláko v jájcu, Kolúmbovo jájce, kot kóklja [na jájcih], [kot] kúkavičje jájce, ne iméti jájc, podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce, práskati se po jájcih, sedéti kàkor kóklja [na jájcih], ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, tóča, debéla kàkor kúrja jájca, zijáti kot žába jájce
bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, čepéti kot kóklja [na jájcih], glédati kóga kot žába jájce, hodíti kot po jájcih, iméti jájca, iskáti dláko v jájcu, Kolúmbovo jájce, kot kóklja [na jájcih], [kot] kúkavičje jájce, ne iméti jájc, podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce, práskati se po jájcih, sedéti kàkor kóklja [na jájcih], ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, tóča, debéla kàkor kúrja jájca, zijáti kot žába jájce
SSKJ²
jásnost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost jasnega: jasnost neba, gorskih vrhov / jasnost pisave, slike / jasnost pojmov / jasnost dokazov / jasnost izražanja, spisa / v srce sta se mu naselili jasnost in mehkoba / s tako jasnostjo doslej še ni izpraševal
2. stanje, ko se kaj razume, dojame, spozna: v tem trenutku ga je obšla popolna jasnost; želeti si jasnosti
● priti do jasnosti glede česa izvedeti, spoznati, kakšno je v resnici
3. knjiž. prisebnost, treznost: dejanje je storil v popolni jasnosti
1. lastnost, značilnost jasnega: jasnost neba, gorskih vrhov / jasnost pisave, slike / jasnost pojmov / jasnost dokazov / jasnost izražanja, spisa / v srce sta se mu naselili jasnost in mehkoba / s tako jasnostjo doslej še ni izpraševal
2. stanje, ko se kaj razume, dojame, spozna: v tem trenutku ga je obšla popolna jasnost; želeti si jasnosti
● priti do jasnosti glede česa izvedeti, spoznati, kakšno je v resnici
3. knjiž. prisebnost, treznost: dejanje je storil v popolni jasnosti
Celotno geslo
Frazemi
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- ...
- 51
- Naslednja »
Število zadetkov: 1005
Dostopnost