Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
nèusmíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka usmiljenja, dobrote: neusmiljen človek; trd, neusmiljen gospodar; biti neusmiljen do koga / ekspr.: neusmiljena roka; neusmiljeno srce / ekspr. neusmiljena smrt, usoda / ostra, neusmiljena kritika neprizanesljiva
    nèusmíljeno prisl.: neusmiljeno pretepati; neusmiljeno ravnati s kom; neusmiljeno uničevati
SSKJ
oboléti -ím dov., obôlel (ẹ́ í) postati bolan: na pomlad oboli veliko ljudi; mati je od žalosti obolela; oboleti na ledvicah, pljučih; oboleti za tuberkulozo; na smrt oboleti / živina mu je obolela
    obôlel tudi obolèl in obolél -éla -o: obolel človek; obolelo srce; sam.: umrlo je sto obolelih
SSKJ
obvéti -véjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. z vetjem obdati: ko sta stopila na ulico, ju je obvel oster veter / obvel ga je duh po žganju
● knjiž., ekspr. srce mu je obvelo veselje obšlo, prevzelo
SSKJ
obvévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. z vetjem obdajati: obveval nas je mrzel veter
● knjiž., ekspr. srce mu je obvevala žalost obhajala, prevzemala
SSKJ
odzvánjati -am nedov. (ā) z zvonjenjem odgovarjati, oglašati se: zvon župne cerkve je odzvanjal podružničnemu / ekspr. mati mu je na to vprašanje odzvanjala vedno eno in isto odgovarjala; pren. srce odzvanja srcu
// ekspr. odmevati, odbijati se: njegov krik je odzvanjal od skal; brezoseb. dal mu je tako klofuto, da je kar odzvanjalo
● ekspr. še vedno mu odzvanjajo v ušesih njegove besede še vedno jih sliši; knjiž. stolpna ura odzvanja osem bije, udarja; knjiž. v njenem glasu je odzvanjala žalost njen glas je izražal; star. mrliču so dolgo odzvanjali zvonili
SSKJ
okríliti -im dov. (í ȋ) knjiž. poživiti, spodbuditi: te besede so mu okrilile korak / ljubezen mu je okrilila srce
    okríliti se dobiti krila: žuželka se okrili
    okríljen -a -o: risba predstavlja otroka na hrbtu okriljenega konja; hitel je okriljen z upanjem
SSKJ
onemôči -mórem dov., onemógel onemôgla (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči: bolnik je v nekaj dneh onemogel; konji so mu na poti onemogli; onemoči od lakote, žalosti; na starost je zelo onemogel
// prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; oslabeti: srce mu je onemoglo; pren., ekspr. njegova vloga v društvu je precej onemogla
    onemógel -môgla in -mógla -o 
    1. 1. deležnik od onemoči: onemogel človek; postal je onemogel; onemogel se je zgrudil na tla; duševno, telesno onemogel; onemogel od dela; onemoglo zimsko sonce
    2. 2. ekspr. ki se ne da sproščeno izraziti: onemogel bes, srd; zajokala je v onemogli jezi; prisl.: onemoglo stokati; sam.: skrbeti za onemogle
SSKJ
ostrupíti -ím dov., ostrúpil (ī í) zastar. zastrupiti: ostrupil je ustreljeno veverico za vabo lisicam / svet mu je ostrupil srce
SSKJ
ošibéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. oslabeti: ošibela je od bolezni / srce mu je ošibelo
    ošibèl in ošibél -éla -o: ošibele noge; ošibelo telo
SSKJ
oteževáti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj bolj naporno, težavno: dim jim je oteževal dihanje / valovi otežujejo plovbo; sneg je oteževal promet / pomanjkanje gradiva otežuje proučevanje
// delati kaj bolj zapleteno: predpisi so oteževali poslovanje, sodelovanje / tako ravnanje otežuje medsebojne odnose
// delati kaj bolj neprijetno, bolj hudo: oteževati komu življenje
● misel na sina ji otežuje srce jo žalosti, vznemirja
SSKJ
otrováti otrújem dov. (á ú) zastar. zastrupiti: otrovala je svojega moža / z lažmi ji je otroval srce
    otrován -a -o: otrovana puščica
SSKJ
posést -i ž (ẹ̑) kar ima, uporablja kdo, navadno zemljišče: njegova posest je veliko vredna; polastil se je njegove posesti; dobiti posest; ogledal si je posest; omejiti obseg posesti; spori za posest / prišel je ob vso posest / vse to je skupna posest / drobljenje kmečke posesti / razvoj zemljiške posesti
// dejstvo, da kdo ima, uporablja kaj: preveriti je treba upravičenost posesti / posest orožja / v posest, v posesti dobiti pokal v prehodno posest; izročiti zemljo komu v posest; ima v posesti gozd
● star. vzeti komu srce v posest vzbuditi pri kom močno ljubezen
♦ jur. motiti posest samovoljno ovirati ali oteževati posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj; knjižna posest ki je vpisana v zemljiško knjigo; mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo
SSKJ
poželéti -ím dov., požêlel; poželèn tudi poželjèn (ẹ́ í) začutiti, imeti veliko željo po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: poželeti žensko; zelo ga je poželela; poželeti (si) sadja; vsega imajo, kar si poželijo
● ekspr. jedel je, kolikor mu je srce poželelo kolikor je hotel, mogel; star. lahko bi mu poželel vesele praznike zaželel, voščil
SSKJ
prebúren -rna -o prid. (ú ū) preveč buren, hrupen: preburen ženski smeh ni prijeten / to so preburni časi za kaj takega
    prebúrno prisl.: preburno ji bije srce, da bi mogla mirno odgovoriti; preburno reagirati
SSKJ
prelíjati -am nedov. (í) zastar. prelivati: prelijati tekočino v drugo posodo / navdušenje se je prelijalo tudi v njegovo srce
SSKJ
preobremeníti -ím dov., preobreménil (ī í) preveč obremeniti: preobremeniti ladjo; preobremeniti tovorno žival / učitelj je preobremenil učence; preobremeniti koga z delom, s funkcijami / s tekom preobremeniti srce
● ekspr. preobremeniti si želodec preveč jesti, piti
♦ teh. preobremeniti stroj
    preobremenjèn -êna -o: vsi so preobremenjeni; biti preobremenjen z delom; preobremenjeno vozilo
    ●     publ. ta cesta je v sezoni preobremenjena na njej je zelo velik promet
SSKJ
prepovedováti -újem nedov. (á ȗ) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce
// praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem
// to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje
// praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni
  1. a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala
  2. b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom
    ●     ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj
SSKJ
presúnjati -am nedov. (ú) knjiž.  
  1. 1. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti
    1. a) sočutje, žalost: njen molk ga je bolj presunjal kot njen jok
    2. b) občudovanje: njegove stvaritve nas presunjajo
  2. 2. prevzemati, obhajati: kakšna čustva so jo presunjala, ko je to gledala / ljubezen, ki presunja dva mlada človeka
    presunjajóč -a -e: proseč in presunjajoč pogled; srce presunjajoče klicanje na pomoč
SSKJ
prežáljen -a -o prid. (ā) star. zelo žalosten, potrt: ves prežaljen je povedal, kaj se je zgodilo; ne bodi tako prežaljena / prežaljeno srce
SSKJ
prežív -a -o stil. -ó prid. (ȋ í) nav. ekspr. preveč živ, živahen: preživ otrok / preživa domišljija / prežive barve obleke
    prežívo tudi preživó prisl.: vsega se še preživo spominja; preživo čuteče srce
Število zadetkov: 520