Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
omŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž.
1. nekoliko zmrzniti, navadno na površini; namrzniti: v tem mrazu so mu ušesa omrznila / tla so malo omrznila
2. postati hladen, mrzel; ohladiti se: zajtrk je omrznil; spij kavo, da ne omrzne; pren. po tem dogodku ji je srce omrznilo
● ekspr. človek mora med ljudi, sicer omrzne postane nedružaben, samotarski; ekspr. omrznilo mu je stati tam praznih rok postalo zoprno, neprijetno
    omŕznjen -a -o:
    omrznjen krompir; omrznjene noge; 
prim. omrzel
SSKJ²
osluškováti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. poslušati: zver vohlja in osluškuje, preden pride iz brloga
2. med. preiskovati organe s poslušanjem; avskultirati: osluškovati pljuča, srce / zdravnik ga je dolgo osluškoval
SSKJ²
osŕčje -a s (ȓ)
1. predel prsnega koša pred srcem: čutiti bolečine v osrčju
// zastar. srce1: nož mu je porinil naravnost v osrčje
2. knjiž., navadno s prilastkom središče: oblikovanje mestnega osrčja; osrčje gozda, dežele / ekspr., z oslabljenim pomenom: iti v osrčje gor; življenje v osrčju narave v naravi / hiša stoji v osrčju doline sredi doline
♦ agr. srednji, najmlajši listi solate, zelja
// ekspr. notranjost, notranjščina2: iz osrčja ladje je bilo slišati glasbo / vrtati v osrčje zemlje
3. knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: miselno osrčje povesti; poseči v osrčje problema / omenjene tri pesmi so osrčje njegove pesniške zbirke
SSKJ²
ostrašíti -ím in ostrášiti -im dov., ostrášil (ī í; á ȃ)
1. vzbuditi strah: tako so ga ostrašili, da si ni upal nadaljevati dela; saj ne bo tako hudo, kot pravijo, ne dajte se ostrašiti
2. zastar. prestrašiti, ustrašiti: njegov divji pogled jo je ostrašil; ostrašiti otroka; tako sem se ostrašil, da mi še zdaj srce razbija
    ostrašèn -êna -o in ostrášen -a -o:
    ostrašen otrok; ostrašen zaradi njenih besed, je odnehal; pred hišo je ostrašena obstala
SSKJ²
oščèp -épa m (ȅ ẹ́)
zastar. tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje; kopje: oščep ga je zadel v srce / bojni oščep
SSKJ²
ovíjati -am nedov. (í)
1. z navijanjem okrog česa varovati ali združevati: s slamo ovijati mlada drevesa; ovijati šopek s svilenim trakom / ovijala si je šal okoli vratu
2. nav. ekspr. biti, nahajati se okrog česa: mesto je ovijala gosta megla / plašč ji ovija telo / bršljan ovija drevo; fižol se ovija okoli prekle
// dajati, polagati okrog česa: ovijala mu je roke okrog vratu
3. dajati, delati čemu ovitek: ovijati knjige, revije
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: srce mi ovija obup; ovijala jo je velika skrb
5. z vitjem odstranjevati tekočino: ovijati perilo
● ekspr. žena ovija moža okoli mezinca, prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; ekspr. vztrajno sta ovijala vsak svojo steklenico pila, popivala; ekspr. ovijati lase v kito spletati, povezovati
    ovíjati se star.
    oblačiti se, zavijati se: ženske so se začele ovijati v jope
    ovijajóč -a -e:
    divje trte, bujno ovijajoče drevesna debla; ovijajoče se steblo
SSKJ²
ovíti ovíjem dov. (í)
1. z navijanjem okrog česa zavarovati ali združiti: oviti cevi; oviti mlado drevje; oviti šopek s trakom / ovila si je šal okrog vratu
2. nav. ekspr. biti, nahajati se okrog česa: mesto je ovila gosta megla / slak je ovil trto; fižol se je ovil okoli prekle
// dati, položiti okrog česa: ovila mu je roko okrog pasu, vratu
3. dati, narediti čemu ovitek: oviti knjigo, revijo
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ovil jo je velik strah; srce se ji je ovilo v žalost
5. z vitjem odstraniti tekočino: oviti perilo
● zastar. pot ovije okoli hriba zavije, je speljana; ekspr. oviti glavo z vencem dati venec na glavo; ekspr. oviti lase v kito splesti, povezati
    ovíti se star.
    obleči se, zaviti se: ovil se je v suknjič
    ●     trdneje se ga je ovila oklenila, se stisnila k njemu; ekspr. bič se je ovil okrog jetnikovih ramen zadel ga je udarec z bičem
    ovít -a -o:
    vas je bila ovita v meglo; ovito drevje
    ●     ekspr. izvor te družine je ovit v meglo še ni raziskan, jasen; knjiž. ta junak je ovit v mnogo anekdot o njem se pripoveduje, širi mnogo anekdot
    ♦     obrt. ovita petlja petlja (pri kvačkanju, pletenju), pri kateri se nit le ovije okrog kvačke, igle; ovito krilo krilo, pri katerem se sprednja ali zadnja dela križata in je zapeto samo v pasu
SSKJ²
plahutáti -ám in plahútati -am nedov. (á ȃ; ū)
1. hitro, slišno mahati s perutmi: ptiči so ščebetali in plahutali; kokoš je plahutala s pristriženimi perutmi, vzleteti pa ni mogla; pren., knjiž. srce mu plahuta v grozi
// plahutaje letati: ptič je plahutal z veje na vejo; vešča plahuta okrog luči / ekspr. bombe, mine so plahutale nad njegovo glavo; pren., knjiž. misli so mu plahutale od dogodka do dogodka; smrt plahuta okrog njega
2. plapolati, vihrati: jadra na ladji rahlo plahutajo; zastave na drogu so glasno plahutale / ekspr. plašč mu plahuta okoli nog opleta
    plahutáje :
    ptič se je plahutaje spustil z veje na tla
    plahutajóč -a -e:
    petelin je poskočil, plahutajoč s perutmi; plahutajoče sence na steni; sveča je dajala plahutajočo svetlobo; plahutajoče perilo na vrvi
SSKJ²
pogodíti -ím dov., pogódil (ī í)
1. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar; zadeti: nameril je kamen v fanta in ga pogodil; pogoditi srno; krogla ga je pogodila naravnost v srce; pren., ekspr. s hudo besedo ga je pogodil
2. navadno s prislovnim določilom izraziti, prikazati kaj táko, kot je v resnici: fotograf ga ni dobro pogodil; poteze obraza je dobro pogodil
// narediti, opraviti kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju: kostumograf je kostume imenitno pogodil; svojo vlogo je igralec odlično pogodil
3. knjiž. uganiti, predvideti: pogodil je njegove misli; pogodili so njihov skriti namen / pogoditi uganko rešiti
4. knjiž. ugotoviti, dognati, spoznati: dolgo časa niso pogodili njene bolezni; pogoditi napako, resnico; končno so pogodili, kdo je zakrivil nesrečo / pogoditi pravo pot najti
// dojeti, razumeti: pogoditi bistvo problema; šele zdaj je pogodil smisel njegovih besed
5. star. izmisliti si, spomniti se: veliko smešnega je pogodil stari berač
// narediti, ukreniti: najbolje bo pogodil, če jim gre s poti; prav, slabo pogoditi kaj
● zastar. vsem ni mogoče pogoditi ustreči, ugoditi; star. čudno, da ga še do zdaj niso pogodili razkrili, odkrili; pog., ekspr. ti jo zmeraj pogodiš pravilno poveš, narediš; ekspr. pogoditi dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; zastar. vročina bo pogodila sadje dozorila; ekspr. dobro je pogodil odgovor pravilno odgovoril; star. dolgo je iskal stanovanje, pa ga ni mogel pogoditi dobiti; ekspr. pogoditi žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. pogodil si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari
    pogodíti se zastar.
    posrečiti se: vesel je bil, da se mu je stvar tako pogodila
    pogodèn tudi pogojèn -êna -o:
    dobro pogoden značaj; pogoden je bil v rame
SSKJ²
pojédati -am nedov. (ẹ́)
1. večkrat v veliki količini jesti: pojedati in popivati
2. spravljati hrano, jed v želodec: h kosilu so hodili prvi in pojedali vse najboljše
3. drugo za drugim uporabljati, imeti za hrano, jed: dolgo niso ugotovili, kdo (jim) pojeda klobase / ptiči pojedajo mrčes se hranijo z mrčesom
4. ekspr. porabljati, zmanjševati: davki, visoke obresti jim pojedajo zaslužek
5. ekspr. vznemirjati, mučiti: skrbi mu pojedajo srce; zaradi teh očitkov se je dolgo pojedal
SSKJ²
pomirjeválo -a s (á)
pomirjevalno sredstvo: jemati pomirjevala; korenika te rastline se uporablja kot pomirjevalo za srce
SSKJ²
posést -i ž (ẹ̑)
kar ima, uporablja kdo, navadno zemljišče: njegova posest je veliko vredna; polastil se je njegove posesti; dobiti posest; ogledal si je posest; omejiti obseg posesti; spori za posest / prišel je ob vso posest / vse to je skupna posest / drobljenje kmečke posesti / razvoj zemljiške posesti
// dejstvo, da kdo ima, uporablja kaj: preveriti je treba upravičenost posesti / posest orožja / v posest, v posesti dobiti pokal v prehodno posest; izročiti zemljo komu v posest; ima v posesti gozd
● star. vzeti komu srce v posest vzbuditi pri kom močno ljubezen
♦ pravn. motiti posest samovoljno ovirati ali oteževati posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj; knjižna posest ki je vpisana v zemljiško knjigo; mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo
SSKJ²
poškodováti -újem tudi poškódovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̄)
1. povzročiti poškodbo, poškodbe: ta bolezen lahko poškoduje srce; poškodovati komu roko; poškodovati obraz z vročo tekočino; padel je in se poškodoval; poškodovati se na vožnji, pri delu, v prometni nesreči; poškodovati si koleno / smrtno se poškodovati
♦ anat. poškodovati si meniskus
2. povzročiti, da postane kaj slabše, neuporabno: potres je poškodoval veliko hiš; rja je poškodovala kovino; poškodovati pohištvo; pri prevozu so se aparature poškodovale
    poškodován tudi poškódovan -a -o:
    v nesreči je bil huje poškodovan; poškodovana znamka; obnoviti poškodovano obzidje; poškodovano tkivo; sam.: poškodovane so odpeljali v bolnišnico
SSKJ²
poželéti -ím dov., požêlel; poželèn tudi poželjèn (ẹ́ í)
začutiti, imeti veliko željo po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: poželeti žensko; zelo ga je poželela; poželeti (si) sadja; vsega imajo, kar si poželijo
● ekspr. jedel je, kolikor mu je srce poželelo kolikor je hotel, mogel; star. lahko bi mu poželel vesele praznike zaželel, voščil
SSKJ²
preglédati -am dov., preglêj in preglèj preglêjte, stil. preglédi preglédite (ẹ́ ẹ̑)
1. z gledanjem navadno kritično
a) ugotoviti ustreznost, pravilnost česa: vse dokumente je treba pregledati; pregledati potne liste; strokovno pregledati nalogo, spis / pregledati mora še naprave
b) seznaniti se s čim: pregledati arhiv; pregledati pošto; predavanja še nisem pregledal / pregledati moram vse možnosti / pregledati častno četo
2. narediti, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: zdravnik ga je temeljito pregledal; sistematično pregledati vse predšolske otroke; pregledati pljuča, srce / dal je pregledati tudi kri
// narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskati: pregledali so vso okolico, pa ga niso našli / na meji so pregledali vse potnike; pregledali so tudi prtljago
3. star. spregledati, spoznati: kmalu je pregledal njeno početje / prav hitro so jih pregledali
// odpustiti: pregledal mu je kazen
    preglédan -a -o:
    pregledan in potrjen račun; strokovno pregledano blago; gradivo še ni pregledano
SSKJ²
pregledováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z gledanjem navadno kritično
a) ugotavljati ustreznost, pravilnost česa: pregledovati carinsko blago; pregledovati račune / pregledovati naloge
b) seznanjati se s čim: pregledovati knjige na knjižni polici; pregledovati pošto
2. delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: pregledovati bolnika; redno mu je pregledoval srce
// delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskovati: pregledovati okolico / pregledovali so vse potnike
SSKJ²
pregrínjati -am nedov. (í)
1. dajati pregrinjalo čez kaj: pregrinjati postelje / vso noč je pregrinjala otroka z odejo pokrivala / ko so prihajali gostje, je šele pregrinjala mizo pogrinjala
2. nav. ekspr. delati, da je kaj (v celoti) nevidno; prekrivati: megla pregrinja dolino; pren., ekspr. srce mu pregrinja žalost
SSKJ²
presadíti -ím dov., presádil (ī í)
1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje
2. med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: presaditi ledvico, kostni mozeg, organ; presaditi kožo z nadlakti na obraz; uspešno presaditi srce
3. ekspr. prestaviti: presaditi mejnik / prevajalec je dogajanje komedije presadil v slovensko okolje
● ekspr. njihove dobre izkušnje bi morali presaditi k nam prenesti; knjiž. presaditi roman iz angleščine v slovenščino prevesti
♦ obrt. presaditi kruh dati kruh iz ene etaže pekovske peči v drugo ali na drugo mesto v isti etaži
    presajèn -êna -o:
    presajena koža; živeti s presajeno ledvico; presajena rastlina dobro raste
SSKJ²
prímož -a m (ī)
primež: držati s primožem; čeljusti primoža; groza ji je kot s primožem stiskala srce / cevni primož
SSKJ²
prislúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. začeti pazljivo poslušati: ko je slavec zapel, je prisluhnil; imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali; prisluhniti petju kukavice; prisluhnil je, od kod prihaja glas; ob tem imenu je prisluhnil; pren. prisluhnila je vase, kaj ji govori srce
// nedov. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: vsak večer je skrivaj prisluhnila petju fantov / publ. ob osmih bomo pol ure prisluhnili klavirski glasbi bo na programu klavirska glasba
2. začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: vstal je, da bi govoril. Vsi so prisluhnili; potrkala je in prisluhnila / prisluhniti k vratom, proti vratom, v vežo; knjiž. oprezoval je in večkrat prisluhnil v noč
3. knjiž. pokazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluhniti potrebam ljudi; prisluhniti stiski, željam koga / pisatelj je prisluhnil ljudski duši se vživel vanjo; njegovi umetniški moči je prisluhnila vsa glasbena javnost postala pozorna nanjo
// upoštevati pri svojem ravnanju: arheologi so prisluhnili ljudskemu izročilu in odkrili sledove rimske ceste; napačno je, če ne prisluhnemo razvoju; prisluhniti zahtevam tržišča / založba je prisluhnila naročnikom in knjigo ponatisnila
Število zadetkov: 527